Okolijski ministri 189 držav so se dogovorili o časovnem načrtu za nadaljevanje sporazuma tudi po leu 2012, ko se obstoječi sporazum izteče.

Za svetovni dialog
Ministri so se dogovorili tudi o začetku svetovnega dialoga o boju proti segrevanju ozračja, ki bi vključeval vse države, tudi ZDA. Med iskanjem dogovora naj bi raziskali in analizirali dolgoročne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam.

Presenetljiv razplet
Sprva ni kazalo na takšen razplet konference, saj je glavni ruski pogajalec Aleksander Bedritski po maratonskem zasedanju, ki je trajalo do zgodnjih jutranjih ur, dejal, da konsenza o trenutnem dokumentu ni, dan prej pa so ameriški pogajalci zapustili prizorišče.

Rusija za vse države
Moskva je predlagala, da bi moral dogovor vključevati možnost, da k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov prispevajo vse države sveta, ne le najbogatejše. Protokol namreč ne vključuje držav v razvoju, kot sta Indija in Kitajska.

Mnogi delegati so kljub temu Rusiji izrazili spoštovanje, ker je s svojim pristopom letos omogočila zagon prve faze protokola.

ZDA zdaj za pogajanja
ZDA, ki so odstopile od kjotskega protokola, so, potem ko so njihovi pogajalci zapustili konferenco, presenetljivo podprli nadaljnja pogajanja o sporazumu. Ameriški pogajalci naj bi bili zdaj pripravljeni na pogovore o nadgradnji kjotskega protokola, a pod pogojem, da bodo ti neobvezujoči.

Clinton nad pogajalce
K spremembi stališča naj bi pripomogli tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in kritike domačih medijev, ki jih je sprožil odhod pogajalcev s konference v Montrealu.

Clinton je dejal, da bi ZDA z vlaganjem v čisto energijo in tehnologijo lahko presegle cilje kjota, in to tako, da bi še okrepile gospodarstvo. Do svojega naslednika, Georga Busha, je bil zelo kritičen, saj naj bi bila njegova politika do varovanja okolja povsem napačna.

Kjotski protokol, ki je bil podpisan leta 1997 v japonskem mestu Kjoto, predvideva zmanjšanje svetovnih emisij za 5 odstotkov v obdobju 2008-2012 glede na izhodiščno leto 1990. Vsaka država je določila svoje ciljne vrednosti, nekatere države pa bodo emisije lahko celo povečale.

Kjotski protokol je začel veljati 16. februarja 2005, potem ko je bil kar nekaj časa v nemilosti Rusije, ki je dolgo odlašala z ratifikacijo. Po dogovoru je moralo namreč protokol ratificirati najmanj 55 držav, ki v ozračje izpustijo najmanj 55 odstotkov svetovnih toplogrednih emisij.