Ministrstvo za podnebje, okolje in energijo je pred današnjo sejo vlade novinarjem predstavilo vsebino podnebnega zakona. Urad vlade za komuniciranje je namreč v sredo končno napovedal njegovo obravnavo na vladi, ki se zamika že več kot dve leti.

Sprejetje podnebnega zakona je med ključnimi cilji koalicijske pogodbe. Predlog, kakršen bi moral biti danes na mizi, pa ni več tako ambiciozen kot njegova prva različica, temveč je rezultat kompromisov med različnimi ministrstvi. Tako je iz zakona na primer izpadla ukinitev subvencij za fosilna goriva, ki omogoča vračanje trošarin avtoprevoznikom in kmetom. "Zakon ni več tako ambiciozen, a vsaj ne bomo več brez zakona," je tik pred sejo vlade dejal minister Bojan Kumer. Nato pa je kmalu po začetku seje, ko smo novinarji na ministrstvu še postavljali vprašanja o vsebini zakona, prišlo sporočilo, da ga na vladi ne bodo obravnavali.

Po naših neuradnih informacijah naj bi predlogu nasprotovali minister za gospodarstvo in predsednik SD-ja Matjaž Han in tudi nekateri koalicijski poslanci, čeprav naj bi si jih večina želela sprejetja zakona. A kot je za MMC naknadno pojasnil Han, zakonu ni nasprotoval sam, temveč so se na jutranjem rednem koalicijskem sestanku pred sejo vlade vse tri koalicijske stranke strinjale, da se zakon še enkrat pregleda in uskladi. "Pri umiku točke z dnevnega reda vlade gre za odločitev predsednika vlade, in sicer po tem, ko so vse stranke koalicije opozorile, da zakon ni usklajen. Na to so opozorili tako iz Levice kot vodja poslanske skupine Svobode," pa so pisno sporočili iz stranke SD.

Razlog za nasprotovanje naj bi se skrival v prenosu evropske direktive, ki določa nove emisijske dajatve za stavbe in cestni promet. Gre za neke vrste prenos sistema emisijskih kuponov, ki so doslej veljali za industrijo, energetiko, pomorstvo in letalstvo, na stavbni sektor, cestni promet, manjše industrijske objekte in na uporabnike manjših naprav za proizvodnjo električne energije. Cilj novega sistema (ETS BRT oziroma ETS 2) je doseči zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov na nacionalni, evropski in svetovni ravni. Direktivo, ki uvaja nov sistem trgovanja z emisijskimi kuponi, bi morala Slovenija prenesti že lani, v vsakem primeru pa naj bi na evropski ravni začela veljati 2027, opozarjajo na ministrstvu.

Hkrati pa bi prenos evropskih direktiv s podnebnim zakonom Sloveniji omogočil zajetno črpanje sredstev, ki se bodo natekla iz prodaje emisijskih kuponov. Predvidena je namreč ustanovitev socialnega sklada, ki bo podlaga za črpanje 350 milijonov evrov za obdobje od 2027 do 2032, ki bi bili namenjeni izključno najrevnejšim gospodinjstvom za blaženje energetske in prevozne revščine. Če bi bil podnebni zakon sprejet v kratkem, bi lahko ta denar začeli črpati že prihodnje leto. Hkrati pa bi lahko počrpali še dodatna sredstva v podnebni sklad, tudi do 200 milijonov evrov na leto.

Direktorica urada vlade za komuniciranje Petra Bezjak Cirman je po seji vlade pojasnila, da vlada zakona ni umaknila, temveč le odložila njegovo obravnavo. Hkrati je napovedala, da ga bo obravnavala v najkrajšem mogočem času. "Na sestanku koalicije pred sejo vlade se je pokazalo, da zakon še ni povsem usklajen, zato si bo koalicija vzela še nekaj časa, da ta pomembni zakon res dobro uskladi, potem ga bo v čim krajšem mogočem času vnovič dala na dnevni red seje vlade," je dejala.

Kaj še predvideva predlog podnebnega zakona?

Podnebni zakon naj bi postavil temelje za izvajanje podnebnih politik in krepitev odpornosti na posledice podnebnih sprememb. Minister Kumer je ob tem dejal, da je tako cilj EU-ja kot Slovenije, da zmanjša svojo odvisnost od fosilnih goriv, samo lani smo jih v državo uvozili za štiri milijarde evrov, med njimi naftne derivate, plin in premog.

Zakon naj bi omogočil tudi učinkovitejše ukrepanje ob posledicah podnebnih sprememb, saj ima Slovenija med članicami EU-ja najvišji obseg škod, ki so posledica podnebne krize.

Med novostmi je tudi uvedba dajatve na zasebne polete. Lastnik ali uporabnik zrakoplova naj bi tako moral plačati enkratno podnebno dajatev za domače in mednarodne zasebne zračne prevoze.

Kljub prvotnim načrtom pa zakon ne predvideva ukinitve vračila dela trošarine komercialnim prevoznikom blaga in potnikov, ki jo plačajo ob nakupu dizelskega goriva. Ker trošarino prevoznikom vračajo tudi vse sosednje države, bi ti gorivo točili drugje, kar bi lahko vplivalo na proračunske prihodke. Kot je pojasnil državni sekretar Uroš Vajgl, prevozniki namreč še vedno plačajo del trošarine na gorivo. Morebitna ukinitev teh spodbud za rabo fosilnih goriv bo tako morala počakati na spremembe, ki bi jih lahko uvedel EU.