Kopanje in plavanje ljudem v poletnem času predstavlja razvedrilo, sprostitev, počitek in igro ter s tem krepi in ohranja zdravje. Pri izbiri lokacije kopanja pa je treba biti preudaren, za kopalca so ključni predvsem podatki o kakovosti vode, ki jih je mogoče najti na kopalnih tablah tako na naravnih kopališčih, kot na kopalnih območjih. Kljub vsaj minimalni ustreznosti naših kopalnih voda na vseh lokacijah se morajo ljudje zavedati, da kopalna voda ni primerna za pitje in pranje sadja, so opozorili v poročilu Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso).
.

.
Arsovo poročilo je del širšega poročila Evropske komisije (EK) in Evropske okoljske agencije (EEA), ki potrjuje pozitiven 40-letni trend vedno čistejše vode na plažah in kopališčih po Evropi. Več kot 85 odstotkov kopalnih voda, zajetih v raziskavo, je doseglo najstrožjo oceno 'odlično', kar 96 odstotkov vseh voda pa je izpolnjevalo minimalni standard 'zadovoljivo'.

Države, kjer je bila ugotovljena ocena 'odlično' na vsaj 95 odstotkov lokacij, so Luksemburg, Ciper, Malta, Grčija in Avstrija. Najslabše, z največ ocenami 'slabo' pod minimalnimi zahtevanimi standardi, pa so se odrezale Italija, Francija in Španija. "Spodbudno je, da vedno več evropskih kopalnih voda dosega najvišje standarde kakovosti in je ocenjenih z odlično oceno. Takšne informacije Evropejcem pomagajo pri odločitvi, katero kopališče bodo obiskali to poletje. Prav tako je to odraz učinkovitih okoljskih smernic ter praktičnih koristi za zdravje ljudi," je dejal Hans Bruyninckx, izvršni direktor EEA-ja.

Glavna onesnaževalca – kanalizacija in kmetijstvo
Kanalizacija in voda, ki spira kmetijska zemljišča, sta glavna vira onesnaženja evropskih kopalnih voda. Takšno onesnaženje se še posebej poveča po močnejših padavinah, ko umazanijo odplakne v reke in morja. Še posebej problematična je onesnaženost s fekalijami, ki predstavlja resno grožnjo zdravju ljudi. Plavanje v kontaminiranih vodah, ki ne dosegajo minimalnih standardov, lahko povzroči številne bolezni, v poročilu opozarja EAA.

Vzorčenje na 48 lokacijah
Seznam slovenskih kopalnih voda, ki jih pri Arsu vzamejo pod drobnogled, obsega 48 lokacij, od tega 21 kopalnih voda na morju, 19 na rekah in 8 na jezerih. Na celini so kopalne vode določene na reki Krki, Kolpi, Soči, Idrijci in Nadiži, na Blejskem in Bohinjskem jezeru ter v Šobčevem bajerju.

Ob vzorčenju kopalne vode so bile opravljene meritve temperature zraka, temperature vode, pH vrednosti in na celinskih kopalnih vodah tudi meritve električne prevodnosti. Prosojnost je bila izmerjena s Secchijevo ploščo. Opravljen je bil tudi terenski organoleptični pregled na vsebnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov ter ocenjena spremembe barve vode in pojav morebitnega cvetenja. Vzorčenje kopalne vode je potekalo na posameznem merilnem mestu. Za mikrobiološko analizo je bila voda na vseh merilnih mestih odvzeta 30 centimetrov pod vodno gladino, je razvidno iz poročila.

Slovensko morje brez izjeme z oceno odlično
Poročilo Arsa za leto 2016 znova potrjuje, da je mikrobiološka kakovost kopalnih voda na morju zelo kakovostna, saj vse odkar so začeli izvajati monitoring leta 2010 nižje ocene od odlično ni prejelo še nobeno slovensko obmorsko kopališče. Prisotnosti indikatorskih bakterij Escherichia coli in intestinalnih enterokokov v vzorcih morske vode zadnja leta skoraj ni zaznati, so navedli.

Možna nihanja kakovosti kopalnih voda so lahko le ob neustreznem delovanju čistilnih naprav oziroma po obilnem dežju ob mešanju meteorne in fekalne vode v preobremenjenih kanalizacijskih sistemih. Vir onesnaženja so lahko tudi nelegalni izpusti fekalij iz turističnih plovil ter tudi kopalci sami, opozarjajo na Arsu.

Odlične in dobre celinske kopalne vode
V letu 2016 je bila mikrobiološka kakovost vode za razred odlično dosežena na 14 kopalnih voda, kar predstavlja 53,8 odstotka vseh celinskih kopalnih voda, in sicer na obeh kopalnih območjih na Bohinjskem jezeru (Fužinski zaliv, Ukanc), na vseh petih kopalnih vodah Blejskega jezera, v Šobčevem bajerju, na Nadiži (kopalno območje Nadiža), na treh mestih na Kolpi (kopalna območja Adlešiči, Dragoši – Griblje, Pobrežje – Fučkovci), na Krki v Žužemberku in na Soči v Tolminu I.

Dobro kakovost je doseglo devet kopalnih voda, kar predstavlja 30,8 odstotka vseh celinskih voda, in sicer kopalna območja Prelesje – Kot, Radenci, Damelj in Podzemelj na Kolpi, kopalno območje Straža na Krki ter tri kopalna območja na Soči (Čezsoča, Tolmin II, Solkan). Dobra je tudi kopalna voda Sodevci na Kolpi, ki pa je lokalnega pomena in ni vključena v poročilo Evropske komisije.

Na štirih lokacijah zadostna kakovost vode
Zadostno kakovost vode so ugotovili na štirih lokacijah: na kopalnem območju Idrijca v Bači pri Modreju, na Soči v Kanalu ter na Kolpi na Primostku in na območju Učakovci – Vinica. Mesti Kanal na Soči in Idrijca v Bači pri Modreju sta zadostni že dve zaporedni leti, medtem ko sta bili kopalni območji Primostek in Učakovci – Vinica v letu 2015 razvrščeni kot dobri. Glede na razvrstitev v letu 2015 se je kakovost za en razred poslabšala na dveh kopalnih območjih (na Kolpi v kopalnih območjih Primostek in Učakovci – Vinica), izboljšala pa na Kolpi na območju Dragoši – Griblje in na Krki v Žužemberku.

Odsvetovano kopanje po močnem dežju
Vse od leta 2010 so vse kopalne vode v Sloveniji izpolnjevale minimalne standarde kakovosti in bile razvrščene vsaj kot zadostne. Monitoring kopalnih voda Arso sicer izvaja v skladu z Evropskimi kopalnimi smernicami v Sloveniji od leta 2004 dalje, v prvih letih vzorčenj nasprotno kot zadnja leta ocene 'slabo', kar pomeni za kopanje neprimerno vodo, niso bile redkost.

Čeprav vse slovenske kopalne vode od leta 2010 po kakovosti ustrezajo zahtevam evropske in nacionalne zakonodaje, k čemur je po navedbah poročila veliko prispevalo dograjevanje kanalizacijskih sistemov, pa vseeno kopanja ne priporočajo po močnem dežju, saj se lahko pojavi poslabšanje zaradi spiranja iz zaledja in brežin, meteorne in kanalizacijske vode pa se lahko začnejo mešati, so še opozorili v poročilu.