Cerkljanski župan Franc Čebulj in minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan sta danes slovesno v uporabo predala nov krvavški vodovod.

V sklopu kohezijskega projekta Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 1. sklop so uredili novo vodovodno zajetje pod Krvavcem in zgradili več kot 24 kilometrov cevovodov, sodobno vodarno za pripravo pitne vode z mehanskim čiščenjem, vodohran Taber z velikostjo 900 kubičnih metrov in 10 vodovodnih vozlišč.

Projekt prinaša zanesljivo oskrbo s pitno vodo za skoraj 30.000 prebivalcev občin Cerklje na Gorenjskem, Komenda, Šenčur, Vodice in deloma tudi Kranj ter za 15.000 zaposlenih na območju omenjenih petih občin. Z novim vodovodnim omrežjem in sodobnim sistemom za čiščenje vode bo zanesljivost oskrbe z vodo večja, kakovost vode pa boljša.

Čebulj: Občani si lahko natočijo kakovostno pitno vodo

Kot je povedal Čebulj, se je po 20 letih uresničila želja, da si občani lahko natočijo kakovostno pitno vodo. Prva odločitev sodelujočih občin, da s skupnimi močmi zgradijo novo infrastrukturo za vodooskrbo, je bila sprejeta že pred 15 leti, leta 2009 pa je bil podpisan tudi medobčinski sporazum za projekt.

Pripravljena je bila projektna dokumentacija, vendar jim na treh razpisih v letih 2012 in 2013 ni uspelo dobiti izvajalca, ki bi ponudil ustrezno ceno. Najnižja ponudba je namreč znašala 17 milijonov evrov. Nato so občine v dogovoru z okoljskim ministrstvom projekt racionalizirale in šle v novo projektiranje.

Leta 2019 je bil izveden javni razpis, pri katerem se je znova zapletlo, vendar so na začetku leta 2020 vendarle lahko podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem Gorenjsko gradbeno družbo. Sredi leta 2020 so stekla dela, ki bi morala biti končana v 650 dneh, vendar se je zaradi pandemije in težav z zemljišči izvedba podaljšala na kar 1040 dni.

Občine so se sprle, razlike še niso zglajene

Projekt pa ni bil zahteven le zaradi zapletov pri pripravi dokumentacije, javnih razpisih in pridobivanju zemljišč, temveč se je zapletlo tudi s financiranjem, pri katerem je nastal spor med občinami. "Ne glede na vse težave smo nadaljevali, da se krvavški vodovod vendarle realizira," je izpostavil Čebulj.

Novi vodovodni sistem je februarja dobil uporabno dovoljenje in je zdaj v poskusnem obratovanju. Ni pa projekt še povsem dokončan, potrebnega bo še nekaj strokovnega dela. Prav tako bo treba počrpati še del evropskih sredstev in najti dodatnih 600.000 evrov, za kolikor se je projekt v teku izvedbe podražil. Pri tem Čebulj računa na pomoč ministrstva.

Minister Brežan verjame, da bodo težave in malenkosti, ki še ostajajo v povezavi s tem projektom, znali rešiti z dialogom in ne bo potrebe po sodni poti. Z mediacijo se bo zdaj, kot kaže, rešil tudi spor o financiranju med občinama Cerklje in Šenčur. Kot je povedal šenčurski župan Ciril Kozjek, sta oba s Čebuljem stopila korak nazaj in našla skupno rešitev, ki bo tudi z vidika računovodskih izkazov zadovoljiva za obe občini. Dogovor bosta na sodišču podpisala v ponedeljek.

Brežan: Vodooskrba je rdeča nit kohezijske politike

Brežan je izpostavil, da številni zapleti pri izvedbi kažejo na to, kako kompleksni in težki so ti projekti. "Ko pridemo na odprtje, se tistim, ki v projekt niso bili vključeni, zdijo stvari samoumevne, vendar pa vsi, ki se s projektom ukvarjajo, vedo, koliko ovir je treba preskočiti na poti, da se lahko na koncu prereže trak," je dejal.

Dodal je, da je vodooskrba rdeča nit slovenske kohezijske politike. V finančni perspektivi, ki se zaključuje, je bilo izvedenih 22 projektov voodoskrbe, za katere je bilo skupaj iz evropskega in slovenskega proračuna namenjenih 171 milijonov evrov.

Za 15 milijonov evrov vreden projekt krvavškega vodovoda sta država in EU iz kohezijskega sklada prispevala skupaj 7,2 milijona evrov. Preostala sredstva so zagotovile občine investitorke, in sicer Cerklje s 43-odstotnim deležem, Kranj z 11-odstotnim, Šenčur s 16-odstotnim ter Vodice in Komenda s po 15-odstotnim deležem.

Tudi naslednja finančna perspektiva se bo v veliki meri posvetila področju vodooskrbe, je napovedal Brežan. Kot je pojasnil, bo na voljo 92 milijonov evrov. Ključno usmeritev pa je nakazala lanska suša, tako bodo sredstva prioritetno namenjena vodooskbi slovenske Istre.