Ob večjih padavinah bi s pomočjo črpalne elektrarne vodo speljali v naravno kotanjo na Krnici in v zadrževalnik tik pod spomenikom na Cerju. V sušnih obdobjih bi jo kmetje uporabljali za namakanje, v primeru požarov bi bila na voljo za gašenje. S pomočjo vode bi hkrati proizvajali še električno energijo in z zaslužkom vzdrževali sistem.

Naravna kotanja na Krnici nad Osekom bi sprejela približno milijon kubičnih metrov vode. Napolnili bi jo ob nalivih, je v imenu predlagateljev zamisel predstavil podjetnik Marijan Rebek. "Ponoči bomo črpali vodo gor iz Vogrščka v to jezerce na Krnici, čez dan bi vodo spuščali dol in proizvajali elektriko, ko je najdražja, in s tem denarjem vzdrževali namakalni sistem. Na Cerje bi vodo črpali iz meandra reke Vipave v Vrtočah pri Mirnu."

Ekipo tehničnih inženirjev iz Vipavske doline poleg Rebka sestavljata še Dušan Škarabot, ki je projektiral številne hidroelektrarne v Sloveniji in po svetu, in Danilo Magajne, konstruktor energetskih in drugih objektov ob Soči. Ali si obetajo, da bodo s predlogom zaslužili? "Če bi hoteli služiti denar, bi lahko sami poskrbeli za to in se združili z nekim takim podjetjem, kot so Soške elektrarne. To ni naš cilj! Mi smo Vipavci in bi radi s svojim znanjem prispevali, da suše ne bi bilo več."

Na novogoriški občini so povedali, da je zamisel zanimiva, vendar bi potrebovali konkretnejše podatke. Janez Furlan, vodja ajdovskega občinskega oddelka za gospodarstvo, pa pravi, da si predlog zasluži podrobno obravnavo. Rešitve, pogojene z umeščanjem v prostor, namreč niso preproste. Po njegovem je najprej treba opremiti kmetijske površine z razvodnim sistemom. "Verjamem, da so postopki zahtevni, niso pa prezahtevni. Z dobrimi ekipami bi se stvari rešile, da bi takšno investicijo v nekem doglednem času izpeljali."

Predlagatelje je k idejnemu projektu spodbudila letošnja suša, ki neizprosno opozarja, da kmetijstvo v Vipavski dolini brez namakanja nima prihodnosti.