Problematika ostankov zdravil v vodi je pomembna, a vendar velikokrat spregledana okoljska tema. Zaradi rasti svetovne populacije in starajočega se prebivalstva v razvitih državah se namreč uporaba zdravil povečuje povsod po svetu, kar postaja vse hujši okoljski problem. Pitna voda v Sloveniji za zdaj vsebuje nizke koncentracije zdravil, dolgoročno pa bi nas morali skrbeti hormonski motilci in prevelika poraba protimikrobnih učinkovin, med katerimi so tudi antibiotiki.

Raziskave Fakultete za farmacijo o ostankih zdravil v odpadnih, površinskih in pitnih vodah razkrivajo, da se v odpadnih vodah stalno pojavlja 30 od skupno 104 zdravilnih učinkovin. Po iztoku iz čistilnih naprav se njihova koncentracija močno zniža in pitna voda v Sloveniji je za zdaj zelo dobra, poudarja Jurij Trontelj. Vseeno pa so v njej zaznali: "predvsem antibiotike, potem učinkovine za zdravljenje bolečin - analgetike in učinkovine za zniževanje krvnega tlaka, delno tudi poživilo kofein."

Dolgoročno je skrb vzbujajoča vsebnost protimikrobnih učinkovin, ki se preveč uporabljajo v humani medicini in v reji piščancev za povečanje prirasta, saj to vodi v razvoj tolerance patogenih mikroorganizmov. Drugo skrb povzroča »vsebnost hormonskih motilcev, ki jih na žalost zaradi omejitev pri analizni metodi še ne moremo gledati," še dodaja Trontelj.

Hormonski motilci večinoma izvirajo iz čistil in plastifikatorjev, učinkoviti so že pri zelo nizkih koncentracijah. V podjetju Vodovod Kanalizacija v Ljubljani že vrsto let spremljajo pesticide, ostanke zdravil, hormonov in drugih hormonskih motilcev, kot so sestavine plastičnih materialov, mikroplastika in obstojne organske spojine. Sledi teh novodobnih onesnaževal v pitni vodi so, vendar ne povzročajo bistvenih težav, pravi Brigita Jamnik: "Zavedamo se, da bodo tovrstna onesnaževala lahko postala problem, če ne bo ustreznih ukrepov."