Povprečna temperatura zraka je na ravni države znašala okoli 11,3 stopinje, kar je pol stopinje več kot leto prej in 1,8 stopinje več od povprečja v obdobju 1991–2020. Foto: Shutterstock
Povprečna temperatura zraka je na ravni države znašala okoli 11,3 stopinje, kar je pol stopinje več kot leto prej in 1,8 stopinje več od povprečja v obdobju 1991–2020. Foto: Shutterstock

Lansko leto je bilo najtoplejše leto od približno sredine 19. stoletja, ko imamo na voljo dovolj meritev, da lahko izračunamo statistiko za ves svet, je ob predstavitvi podnebnih in hidroloških značilnosti leta 2024 v prostorih Agencije RS za okolje v Ljubljani povedal klimatolog Gregor Vertačnik.

Po podatkih Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi je bila povprečna temperatura lani približno 15,1 stopinje Celzija, kar je 1,6 stopinje Celzija nad povprečjem iz predindustrijske dobe oz. druge polovice 19. stoletja. Do podobnih izračunov so prišle tudi druge ustanove, ki se ukvarjajo s podnebnimi podatki. "Skupna ocena je približno 1,55 stopinje Celzija. Na podlagi tega lahko trdimo, da je leto 2024 verjetno prvo leto v zgodovini meritev, ki je preseglo prag 1,5 stopinje Celzija, ki je omenjen tudi v pariškem sporazumu," je opozoril Vertačnik in opozoril na večdesetletni trend naraščanja temperature.

"Z današnjim tempom segrevanja bomo kmalu prišli že do dveh stopinj Celzija in se potem brez izrazitih ukrepov težko vrnili nazaj do 1,5 stopinje," je dejal.

Lansko leto je postreglo tudi z najtoplejšim dnevom v zgodovini meritev. To je bil 22. julij, ko je globalna povprečna temperatura znašala 17,6 stopinje Celzija.

Različni razlogi za višje temperature

Med razlogi, ki so prispevali k temperaturnim rekordom, je Vertačnik omenil trend dviganja globalne temperature zraka, še vedno prisoten učinek pojava el ninjo v prvih mesecih lanskega leta, višek Sončeve aktivnosti ter zmanjšanje izpustov žveplovega dioksida iz ladijskega prometa nad severnim Atlantskim in severnim Pacifiškim oceanom. "To je botrovalo k zmanjšanju količine nizke oblačnosti nad morji, kar je povečalo absorpcijo sončnega obsevanja in s tem nekoliko dvignilo temperaturo," je razložil in kot pomemben dejavnik izpostavil še nadpovprečno visoke temperature Atlantika v zadnjih dveh letih.

Da je bilo lani najtoplejše leto v zgodovini meritev tudi za Slovenijo, hkrati pa nadpovprečno namočeno ter skromno s snegom, pa je povedala klimatologinja na Arsu Katja Kozjek Mihelec. Povprečna temperatura zraka je na ravni države znašala okoli 11,3 stopinje, kar je pol stopinje več kot leto prej in 1,8 stopinje več od povprečja v obdobju 1991–2020.

"Skoraj povsod po Sloveniji je bilo preteklo leto najtoplejše v zadnjih 75 letih. Hkrati je bilo tudi tretje zaporedno rekordno toplo leto. Leti 2022 in 2023 sta imeli temperaturni odklon okoli 1,3 stopinje, preteklo leto pa je bilo še za pol stopinje toplejše," je pojasnila in dodala, da so k rekordno temperaturam lani največ prispevali rekordno topel februar, julij in avgust ter drugi najtoplejši marec v zgodovini meritev.

Trend naraščanja temperature v Sloveniji klimatologi sicer zaznavajo že od 70. letih prejšnjega stoletja, v zadnjih dveh desetletjih pa se je še pospešil. Trenutno sicer po navedbah Kozjek Mihelec znaša 0,7 stopinje na desetletje.

Lanski januar, marec, maj in september so bili izrazito namočeni. Foto: BoBo
Lanski januar, marec, maj in september so bili izrazito namočeni. Foto: BoBo

Nekaj mesecev preteklega leta je bilo izrazito namočenih

Glede namočenosti pa se je lansko leto uvrstilo na 11. mesto najbolj namočenih let v obdobju med 1950 in 2024. "Nekaj mesecev preteklega leta je bilo izrazito namočenih, to so bili na primer januar, marec, maj in september, ki so dolgoletno povprečje presegali vsaj za 50 odstotkov, noben mesec pa ni bil izrazito suh. Konec oktobra je v bistvu še kazalo, da bi lahko bilo to eno izmed najbolj namočenih let doslej, ampak sta potem sledila precej suha november in december," je še pojasnila Kozjek Mihelec.

Preteklo leto je bilo skoraj povsod po državi zelo skromno s snegom, a obenem po besedah Kozjek Mihelec skladno s trendi v preteklih letih. "Po nižinah je bila edina omembe vredna snežna epizoda v drugi polovici januarja, sicer pa je bilo kar večinoma kopno," je dejala.

Glede vodnatosti slovenskih rek pa je hidrologinja Maja Koprivšek poudarila, da so bile te v povprečju za približno 15 odstotkov bolj vodnate kot v primerjalnem obdobju med letoma 1991 in 2020. Največ vode so imele predvsem alpske reke – povirje Soče in Save ter reka Drava.

Tudi morje je bilo rekordno toplo

Po podatkih Arsa pa se temperaturnim rekordom lani ni moglo izogniti tudi morje. Srednja letna temperatura je znašala 18,6 stopinje Celzija in je bila hkrati tudi najvišja do zdaj, prejšnjo najvišjo iz leta 2023 pa je presegla kar za 0,6 stopinje Celzija. Kljub številnim rekordom pa hidrologi lani niso zabeležili nove najvišje letne temperature morja. Ta se je ustavila pri 30,5 stopinje Celzija in predstavlja peto do sedaj doseženo najvišjo letno temperaturo.