"V nižinah lahko zapade do pet, morda do 10 centimetrov snega, a je vprašanje, koliko snega se bo zaradi mokrih tal res obdržalo. V višjih legah pa lahko zapade tudi več snega, 10, 15 centimetrov, v visokogorju pa je visoka plazovna nevarnost tretje stopnje," je za TV Slovenija zvečer dejala Eva Bezek z Arsa.

Na Kredarici je v zadnjih dveh dneh zapadlo skoraj meter in pol novega snega, so na omrežju X zapisali pri Arsu.

Reke v Zgornji Savinjski dolini in Sava Bohinjka poplavljajo, pretok Save Bohinjke se zmanjšuje, tako da se bo reka v nedeljo zjutraj vrnila v strugo, je zvečer sporočil Arso. Tudi posamezne reke na Koroškem, Sava Dolinka in Soča s posameznimi pritoki se razlivajo.

Savinja je poplavila eno hišo v naselju Loka pri Mozirju, sicer pa ne ogroža objektov. Na območju Laškega je Savinja poplavila tri podvoze in lokalno cesto. Sprožili so se trije zemeljski plazovi. Gasilci so imeli veliko dela tudi zaradi poškodovanih ostrešij, podrtih dreves in zalitih prostorov. Na območju Kranjske Gore je zaradi udara strele zagorelo drevo.

Pretok Drave na vtoku v državo je bil okoli 19. ure približno 1300 kubičnih metrov na sekundo in se bo v prihodnjih urah začel zmanjševati. Ponoči lahko Drava poplavi v manjšem obsegu vzdolž celotnega toka. Sava se razliva vzdolž celotnega toka na izpostavljenih mestih ob strugi. V zgornjem toku je že začela upadati, v okolici Ljubljane se je ustalila na približno
1000 kubičnih metrov na sekundo, v spodnjem toku pa se njen pretok še povečuje. Ljubljanica s pritoki v kraškem zaledju še narašča in se razliva. Razliva se tudi Savinja v spodnjem toku, vendar se njen pretok zmanjšuje. V manjšem obsegu se razliva tudi Dravinja, njen pretok pa se v spodnjem toku še povečuje.

Tudi druge reke po Sloveniji imajo velike pretoke, le pretoka Mure in Sotle sta srednja. Naraščajo še reke v Pomurju, Kolpa v spodnjem toku in Krka, drugod po državi pa se pretoki rek zmanjšujejo.

V nedeljo bodo reke večinoma upadale. Naraščala bo Krka, Ljubljanica pa bo imela ustaljen pretok. Ojezerjene površine kraških polj se bodo povečevale. Vodnatost rek v večjem delu države bo velika.

V Piranu sirena zaradi poplavljanja morja, na Gorenjskem opozorila pred plazovi

V Piranu so dopoldne zaradi povišane gladine morja sprožili sireno zaradi visokega plimovanja morja. Geološki zavod Slovenije pa je zaradi večje količine padavin in precejšnje namočenosti tal opozoril, da do nedelje obstaja povečana verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov predvsem v zahodnem delu Slovenije. Uprava za zaščito in reševanje je izdala opozorilo pred nevarnostjo snežnih plazov, predvsem v visokogorju Julijskih Alp. Nad 2000 metri nadmorske višine je nevarnost plazov zmerna, drugje pa majhna.

Pozno popoldne in zvečer bo dež marsikje prešel v sneg tudi po nižinah, čeprav je količino snega težko napovedati, je že zjutraj za Val 202 dejala vremenoslovka Veronika Hladnik Zakotnik.

Sorodna novica Obilne snežne padavine na jugu Nemčije, izredne razmere tudi na Češkem

Po pričakovanjih bo v večjem delu nižin zapadlo le nekaj centimetrov snega, več ga bo morda na Gorenjskem, Koroškem in v jugovzhodni Sloveniji, kjer bodo te padavine vztrajale najdlje. V višjih legah, nad 800 metri nadmorske višine, bo bolj zimsko, zapadlo bi lahko med 15 in 30 cm snega, je še povedala vremenoslovka in razložila: "Imamo ciklon nad severnim Sredozemljem, pa tudi hladno fronto, ki trenutno "visi" nekje nad skrajnim severovzhodom države. V teoriji bi to moralo pomeniti sneženje, a v zadnjih letih se pogosto dogaja, da je malce pretoplo, in ko nas doseže dovolj hladen zrak, navadno padavine že ponehajo. Danes bo podobno."

V občini Grosuplje veter podrl daljnovod, v Ribnici pločevinasta streha poškodovala pet vozil

Uprava za zaščito in reševanje navaja, da sta veter in močno deževje povzročala predvsem težave v severozahodnem delu Slovenije, na Notranjskem in Dolenjskem ter deloma v osrednji Sloveniji.

Kot je objavila uprava za zaščito in reševanje, so enote gasilcev in drugih služb danes večinoma še odpravljale posledice petkovega neurja z močnim vetrom in obilnim deževjem. V povezavi s tem in novimi dogodki je bilo skupno 85 intervencij na 80 lokacijah, največ na območju regijskih centrov za obveščanje Kranj, Ljubljana, Celje, Nova Gorica in Slovenj Gradec. Večinoma je šlo za sanacijo poškodovanih ostrešij objektov, odstranjevanje podrtega drevja, črpanje meteorne vode iz poplavljenih prostorov ter prekrivanje plazišč.

V naselju Luče v občini Grosuplje je močan veter poškodoval električni daljnovod. Pri tem se je eden izmed drogov zlomil in začel goreti. Gasilci so do prihoda dežurnega uslužbenca podjetja Elektro Ljubljana zaščitili območje. Na Škrabčevem trgu v Ribnici pa je močan veter odnesel pločevinasto streho, ki je poškodovala pet osebnih vozil.

PIC: Na vozišču so lahko drevesa, veje in drugi predmeti

"Zaradi močnega vetra v osrednji Sloveniji, na severnem Primorskem, Notranjskem in na Gorenjskem so na vozišču lahko podrta drevesa, polomljene veje in drugi predmeti, zato vozite previdno," ob tem opozarjajo na prometnoinformacijskem centru.

Petkov rekord: v Dobličah 20,9 stopinje Celzija

Po državi so bile zjutraj velike temperaturne razlike, ponekod je bilo celo 15, 16 stopinj Celzija, na severovzhodu države pa okoli ničle. Po podatkih Arsa so v petek izmerili več decembrskih temperaturnih rekordov, najvišja temperatura pa je bila izmerjena v Dobličah pri Črnomlju, in sicer 20,9 stopinje Celzija. To sicer ni absolutni rekord: ta namreč znaša 22 stopinj Celzija, izmerili so ga 17. 12. 1989.

Na skrajnem SV zjutraj poledica in žled

V severovzhodni Sloveniji, kjer so bile zjutraj in dopoldne temperature pod lediščem, je ob padavinah nastajala poledica, okoli dreves pa se je začel nabirati žled.

Zaradi žleda se je na območjih občin Ribnica na Pohorju in Ruše podrlo skupno 23 dreves, še kažejo podatki uprave za zaščito in reševanje.

Kakšno bo vreme v prihodnjih dneh?

Jutri se bo zjasnilo, veter se bo polegel, temperature bodo večinoma okoli ledišča. Noč na ponedeljek bo precej jasna – sploh v krajih s snežno odejo se lahko precej ohladi, termometer lahko pokaže od –10 do –5 stopinj Celzija, se bo pa v ponedeljek čez dan od zahoda spet pooblačilo in v torek nas bo dosegla nova vremenska motnja. "Po trenutnih napovedih kaže, da bo na začetku sicer deževalo, v drugi polovici vremenskega dogodka pa – kot kaže trenutno – bo dež prešel v sneg," razlaga vremenoslovka in dodaja: "Torej, če ne bo snega v tem padavinskem obdobju, držimo pesti potem za naslednjega."

AVP opozarja na previdnost v prometu

Ob napovedanem prvem sneženju te zime na javni agenciji za varnost prometa opominjajo, da se je treba na spremenjene vozne okoliščine pripraviti, prav tako je treba pripraviti vozilo. Pri tem pozivajo k previdnosti pri vožnji. Kot so spomnili, je tehnika zaviranja na mokrem, zasneženem ali poledenelem cestišču drugačna in terja še posebno previdnost.

Agencija ob tem priporoča tudi povečanje varnostne razdalje ter opozarja na skrb za ustrezno bočno razdaljo ob prehitevanju pešcev, kolesarjev ali voznikov električnih skirojev. Ti pa naj poskrbijo za dobro vidnost, nošenje odsevnikov ali odsevnih površin na oblačilih ali obutvi. Vidnost, previdnost, upoštevanje predpisov in cestnih razmer lahko zagotovijo varnejše poti za vse, tudi v manj ugodnih vremenskih razmerah.

Voznikom pri AVP-ju svetujejo, naj preverijo tudi informacije o stanju na cestah, preden se odpravijo na pot, prav tako naj pred potjo očistijo vozilo, če je zasneženo ali ima zaledenela stekla. Vožnja v jesenskih in zimskih razmerah, še posebej po spolzkem, poledenelem ali zasneženem vozišču, je praviloma zahtevnejša in od voznika terja veliko večjo osredinjenost na vožnjo.

"Ne pozabite na osnove: dosledna uporaba varnostnih pasov, trezen voznik, osredotočenost na vožnjo brez motenj mobilnega telefona in multimedije ter prilagojena hitrost in tehnika vožnje. Naše ceste bodo tako varnejše za vse udeležence v prometu," so še zapisali pri AVP-ju.