Vremenoslovec Andrej Velkavrh je v Odmevih pojasnil, da se bo žled pojavil tudi v osrednji in severovzhodni Sloveniji, vendar bo tam prehoden pojav in ga bo hitro konec. Medtem ko bodo pogoji za nastanek žleda na jugozahodu praktično ves dan od jutra do večera.

"Posledice je težko predvideti. Treba je povedati, da vendarle nismo sredi zime, kot je bilo zloglasnega leta 2014, ko je bilo februarja in je bilo vse ohlajeno. Proces bo trajal približno en dan, potem se bo že toliko segrelo, da bo šlo v dež in bo spihalo tudi ta hladni zrak v nižjih plasteh. Ne pričakujemo kakšnih prav izjemnih ledenih akumulacij, čeprav se nikoli se ne ve. Če bo veter malce močnejši, bo lahko ta hladni zrak že malo prej spihalo in se bo že prej začel led taliti," je povedal v Odmevih in dodal, da je težko zelo točno napovedati. "Ampak velike skrbi naj ne bi bilo," je še poudaril.

Čez dan se bo meja sneženja dvigala

Vremenoslovci opozarjajo tudi na nevarnost poledice, predvidoma bodo najbolj ogroženi kraji med 500 in 1000 metri.

Kot je za Radio Slovenija pojasnil dežurni vremenoslovec Janez Markošek, bo v soboto "vreme zahtevalo precej previdnosti", lahko pa bo povzročalo tudi škodo. "V soboto zjutraj bo snežilo predvsem po nižinah severne Slovenije, torej na Gorenjskem in Koroškem, drugod pa bo deževalo," je razložil Markošek.

"Na Notranjskem in Kočevskem pa bo med tlemi in 1000 metri nad morjem ostal zajezen hladen zrak. To pomeni, da če bo deževalo v hladen zrak s temperaturo pod lediščem, bo dež zmrzoval. Govorili bomo o žledu in poledici," opozarja. Podobno – z vzhodnikom pri tleh in jugozahodnikom v višinah – se bo nadaljevalo tudi čez dan.

V severni Sloveniji se bo meja sneženja čez dan dvigala in tudi tam bo začelo deževati. Na Primorskem se bo znova okrepila burja, a bo zmerna, hitrosti nad 100 km/h ni pričakovati, je povedal Markošek.

Kako pride do žleda?

Agencija za okolje (Arso) je na Facebooku zapisala, da se bo v soboto nad Slovenijo na obrobju ciklonskega območja s središčem nad Tirenskim morjem okrepil dotok toplega in vlažnega zraka v višinah.

Velkavrh je zapisal, da se žled v Sloveniji pojavlja razmeroma pogosto, saj se pri nas srečujeta vpliva celine in Sredozemlja. Najpogosteje zajame območje na prehodu med Notranjsko in Primorsko ter Kočevsko oziroma kraje vzhodno od grebena Javornikov, ki so nekakšna klimatska ločnica.

Poledica in žled nastajata, ko dež zmrzuje na tleh in na objektih, drevesih. Tekoča voda se lahko podhladi, kar pomeni, da se ohladi pod ničlo, ne da bi zmrznila. Vendar le v mirovanju in brez ostalih zunanjih motenj. Lahko se podhladijo dežne kaplje, ne more pa se to zgoditi v primeru tekoče vode. V laboratorijskih, idealnih razmerah se lahko voda sicer ohladi tudi pod -10 stopinj Celzija, ne da bi zmrznila.

V naravi ni idealnih pogojev, a se kapljice vseeno lahko ohladijo pod ničlo. Kapljice se najpogosteje podhladijo, ko se v zračni masi s temperaturo pod ničlo vrine plast toplejšega zraka s pozitivno temperaturo. Snežinke, ki padajo z vrhnjega dela oblaka skozi tako plast, se tam stalijo. Ko pa nadaljujejo svojo pot proti tlom, spet pridejo v spodnjo mrzlo plast, kjer se ohladijo, a ne zmrznejo, temveč se podhladijo.

Ko dežne kapljice potujejo skozi zrak, je možno marsikaj. Lahko je topla plast tako debela, hladna plast pa pretanka, da se kapljice ne podhladijo. Če je mrzla plast dovolj debela, lahko kapljice zmrznejo in dobimo ledeni dež. Če pa je mrzla plast pretanka, se na snežinkah stalijo le skrajni deli kristalčkov in na tla pada zrnat sneg, zaobljene snežinke.

Ko podhlajene kapljice trčijo ob tla ali ob oviro, v trenutku zmrznejo, nabirati pa se začne ledena obloga. Ob rahlih padavinah lahko do poledice pride tudi, ko so tla zmrznjena, ko imajo predmeti temperaturo pod ničlo, kapljice pa niso podhlajene, ampak se ohladijo, ko pridejo v stik s hladnim predmetom. Ta proces pa je možen le krajši čas in ob rahlih padavinah, saj če je toplega dežja več, nove kapljice postopno stalijo nastalo ledeno skorjo.

Pozimi, ko ozračje v navpični smeri ni vedno premešano in so inverzne plasti pogostejše, lahko taka topla plast v sicer mrzli zračni masi traja tudi več dni, če vremenske razmere vzdržujejo tako stanje. To se lahko dogaja ob vetrovnem striženju, ko pri tleh piha vzhodnik in dovaja mrzel zrak, višje pa ne premočan južni ali jugozahodni veter, s katerim doteka toplejši, je sklenil Velkavrh.

V nedeljo še občasne padavine

V nedeljo bo oblačno, občasno bodo še padavine. Po nižinah bo deževalo. Burja na Primorskem bo zvečer ponehala. V ponedeljek bodo na vzhodu krajša obdobja sončnega vremena, drugod bo oblačno. Ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno še deževalo, tako da zimske idile za zdaj še ni pričakovati.