Po podatkih novomeškega centra za obveščanje se je ob 20.50 silovito neurje z močnim vetrom in debelo točo razbesnelo nad kraji občine Mokronog – Trebelno. Meteorna voda je zalila več kot 13 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Veter je razkril strehe na več kot 15 objektih in na ceste podrl več kot 150 dreves. Padala je toča, debela kot jajce.

V občinah na Dolenjskem so vse dopoldne odstranjevali posledice neurja. Najhuje je bilo v Mirnski dolini, je za Radio Slovenija poročal Jože Žura. Na posameznih območjih v občinah Mirna in Mokronog – Trebelno so bile še dopoldne vidne zaplate toče, ki je močno sklestila letošnje pridelke na vrtovih, njivah, v vinogradih in sadovnjakih ter poškodovala številne strehe in več kot 100 avtomobilov.

V Osnovni šoli Mokronog so učenci predmetne stopnje ostali doma.

V Osnovni šoli Mirna je voda, pomešana z blatom, zalila pritlične prostore šole in kletne prostore vrtca, zato je bila za zaposlene, ki so jim na pomoč priskočili gasilci, naporna noč. Višina škode bo znana v prihodnjem tednu.

Velika škoda je nastala na tudi kmetijskih pridelkih. Zaradi zemeljskih plazov in podrtega drevja je nekaj cest še vedno neprevoznih, nekateri prebivalci pa so ostali tudi brez električne energije, saj je veter potrgal vodnike električne napeljave. Na Gubčevi cesti v Mokronogu je tudi zagorel drog električne napeljave.

Na območju Brežic je močen veter odkrival strehe.

Prizadeta območja obiskala Šestan in Medved

Prizadeta območja v občini Šentjernej in Šmarješke Toplice sta si ogledala državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved in republiški poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan. Šestan je pohvalil delo služb civilne zaščite pri odpravljanju posledic neurja, Medved pa je menil, da v okoljih upravičeno pričakujejo pomoč države, a je največja težava pri tem, da ta pride pozno, je še poročal Žura.

Samo po sebi je razumljivo, da mora država v takih primerih priskočiti na pomoč. Ob tem pa je problem v tem, da ta, "kakor koli je že zakonsko urejena in obljubljena, vselej prihaja nenavadno dolgo", je dejal Medved. Država ima namreč preveč zapleten sistem, ne toliko ugotavljanja škode kot potem odobravanja pomoči, je menil in nadaljeval, da bo treba za rešitev tega problema oz. za poenostavitev tega sistema povezati več ministrstev. Ljudje in prizadete občine namreč potrebujejo hitro, takojšnjo in učinkovito pomoč, je dejal in še navrgel, da ta pomoč tudi v mnogih primerih "izpade precej simbolično".

Medved je še opozoril, da je za veliko škode, ki jo povzročijo neurja, kriva tudi slabo urejena ali vzdrževana infrastruktura, in da bo treba računati na njeno posodabljanje. Skupaj s Šestanom pa bosta na to opozorila odgovorne.

Šestan: Najhuje jo je odnesla koruza

Šestan je ocenil, da so posledice toče od kraja do kraja sicer različne, na vseh s točo prizadetih območjih pa je hudo. Poljščine so tako rekoč povsod skoraj popolnoma uničene, najbolj pa je toča udarila po posevkih koruze. Odziv ob neurju v skupaj približno 30 občinah je ocenil za takojšen in dober. Skupaj so ob neurju aktivirali več kot 80 gasilskih društev, komunalna in cestarska podjetja ter vse druge strukture, ki lahko v takih primerih pomagajo. Gasilci in drugi reševalci so skupaj posredovali v več kot 250 primerih. Ocene gmotne škode sicer še potekajo, Šestan pa je še izrazil upanje, da bo država prizadetim lahko pomagala.

Medved in Šestan sta tudi poudarila, da sta Dolenjsko oz. tamkajšnja prizadeta območja danes obiskala, da bi ljudem izkazala podporo in da bi se s povzročeno škodo seznanila neposredno.

Kot je navedel podžupan in poveljnik civilne zaščite v občini Šmarješke Toplice Franc Anderlič, se je v četrtek nekaj pred 21. uro zaprlo nebo, hkrati pa je v trenutku močno zapihalo. Po njegovi oceni neverjetno močno neurje pa je v šmarješki občini odkrilo veliko streh na stanovanjskih hišah in drugih poslopjih. Veliko gmotne škode je nastalo na različnih objektih in avtomobilih, toča in močan veter pa sta veliko škode povzročila tudi na poljih in v vinogradih. Uničila naj bi pol ali ponekod tudi ves pridelek, je še dodal Anderlič.

Ministrica Šinko čaka na oceno škode

Tudi kmetijska ministrica Irena Šinko si je ogledala škodo po četrtkovem neurju v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Kot je povedala v izjavi za medije, je treba najprej oceniti nastalo škodo, potem pa se bodo pogovarjali, kako naprej. Za zdaj ima ministrstvo samo okvirno oceno škode in podatke o uničenih kmetijskih površinah.

Dejala je, da oceno škode pričakuje naslednji teden, na terenu pa so kmetijsko svetovalne službe, od katerih lahko pridelovalci dobijo konkretne nasvete, kaj lahko storijo na posameznem pridelku.

Posledice neurja si je popoldne ogledala še v občinah Šentjur in Kozje.

Najbolj prizadete poljščine izven rastlinjakov in trajni nasadi

Prve ocene svetovalcev Kmetijsko gozdarske zbornice Celje sicer kažejo, da so najbolj prizadeti posevki poljščin, zelenjave izven rastlinjakov ter trajni nasadi – hmeljišča, sadovnjaki in vinogradi, so pozno popoldne sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

V četrtek pozno popoldan in zvečer je močno neurje s točo zajelo tudi območje Dolenjske in Posavja. Neurje s točo je poškodovalo površine v domala vseh občinah na območju Dolenjske, v Posavju pa na delu občin Sevnica in Brežice, so navedli na ministrstvu. Najhuje je v občinah Šentjernej, Šmarjeta, Mirna, Mokronog – Trebelno, Šentrupert.

Po ogledu svetovalcev na terenu ocenjujejo, da je poškodovanih okoli 3000 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega 1000 hektarjev njivskih. Ponekod so izrazito prizadeti oz. popolnoma uničeni žita in vinogradi. Natančnejše ocene bodo tudi tam pripravljene v prihodnjih dneh.

Prizadetim kmetovalcem kmetijski svetovalci svetujejo uporabo pripravkov, s katerimi krepijo rastline in jim pomagajo pri ponovni rasti in razvoju, ter šele potem uporabo fungicidov. V primeru mešanja pripravkov naj pred tem natančno preberejo navodila. Tehnološka priporočila javna služba kmetijskega svetovanja sproti objavlja na spletnih straneh kmetijsko gozdarskih zavodov.

Ministrica Šinko je poudarila tudi pomen obvladovanja tveganj pred škodo po toči, tako z mrežami proti toči in zavarovanjem pridelkov pri zavarovalnicah. Sama namerava storiti vse, kar je v njeni moči, za pomoč kmetovalcem tako pri preventivnih ukrepih kot pri zagotavljanju zadostnih sredstev za sofinanciranje zavarovalnih premij, so navedli na ministrstvu.

Voda zalila prostore v bolnišnici v Slovenj Gradcu

Meteorne vode so v sredo zvečer zalile kletne prostore slovenjgraške bolnišnice. Na enem delu bolnišnice je meteorna voda pritekla po klančini, kjer dostavljajo zdravila. Na drugem delu bolnišnice pa je voda prebila kletno okno in je vdrla v eno od ambulant ter jo poplavila. Kot je povedal direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre, je bilo v tej ambulanti okoli 20 centimetrov vode, ki se je potem razlila po celotni kleti bolnišnice.

Ambulanta je danes zaprta, bolnike bodo o tem obvestili, kolikor lahko, druge pa bodo pregledali v drugi ambulanti. Preveriti morajo tudi nekaj računalnikov, ki jih je voda zalila. Vsa vitalna infrastruktura bolnišnice je ohranjena, kot tudi električna napeljava, računalniški sistem dela normalno, je še dejal Lavre. Meteorna voda je po poročanju Radia Slovenija med drugim zalila kletne prostore zdravstvenega doma v Metliki, osnovne šole na Mirni ter več objektov v Zagorju ob Savi in Škocjanu.

Po poročanju Televizije Slovenija je v bolnišnici nastalo za okoli 25 tisoč evrov, predvsem na račun uničene medicinske in računalniške opreme.

Najhuje v Celju, Žalcu in Šentjurju

Neurje s točo na Celjskem je po prvih podatkih povzročilo največ škode v občinah Žalec, Šentjur in Celje. Toča je klestila po vrtovih, poljih in vinogradih, poškodovanih je več streh. Kot je za Radio Slovenija poročal novinar Matija Mastnak, je zaradi poškodovanih streh, odlomljenih vej in zalitih kleti več kot 140 gasilcev posredovalo v približno osemdesetih intervencijah.

Zalilo je tudi gasilski dom v občini Šentjur v Gorici pri Slivnici. Tam in v Loki pri Žusmu je klestilo po poljih in vinogradih. Župan Marko Diaci je pri tem za Radio Slovenija poudaril, da je velika škoda nastala predvsem na površinah, ki nimajo ustrezne protitočne zaščite.

Ob tem je močan veter odkril številna ostrešja na širšem območju Brežic, Mirne, Šentjerneja, Šentruperta in Šmarjeških Toplic ter tudi na Koroškem in Celjskem.

V občini Žalec je poplavilo dve proizvodni hali in več stanovanjskih objektov, toča je uničila več streh na hišah in gospodarskih objektih, so sporočili iz Gasilske zveze Žalec. Gasilci so posredovali na 12 lokacijah v Žalcu, kjer so črpali vodo, odstranjevali podrta drevesa, nudili pomoč občanom ter zavarovali kraje izrednih dogodkov. Sodelovalo je 40 gasilcev.

Neurje z močnim dežjem in vetrom je prizadelo tudi Vransko. Posredovala so vsa štiri gasilska društva iz Gasilskega poveljstva občine Vransko, gasilci so prečrpali vodo iz poplavljene kleti.

Prava slika škode, ki jo je povzročilo tokratno neurje, še ni znana, pristojne službe bodo ocenjevanje škode nadaljevale v prihodnjih dneh. "Za ocene škode je še prezgodaj, podatki se še zbirajo. O toči sicer poročajo iz Braslovč, Žalca, prek Celja se je nato pomaknila proti Šentjurju, pa naprej v Podčetrtek in Rogaško Slatino. Prizadeti so predvsem vrtovi, vinogradi, sadna drevesa, hmeljišča pa po prvi oceni večje škode niso utrpela. Toča je poškodovala tudi nekaj streh, avtomobilov, zalilo je nekaj kleti," je sinoči iz Celja za Odmeve sporočila dopisnica TV Slovenija Barbara Štor.

Dve letali sta čakali na pristanek, en polet odpovedan

Nevihta je povzročila tudi težave v zračnem prometu. Zaradi neurja sta morali dve letali nekaj časa krožiti nad Letališčem Jožeta Pučnika, en polet pa je bil odpovedan. Neurja s točo so povzročala težave tudi v prometu. Prometnoinformacijski center je poročal, da je bil zlasti na Štajerskem zaradi toče oviran promet.

Naraščanje vodotokov, nevarnost plazov

Arso zaradi padavin opozarja tudi na naraščanje vodotokov. V soboto se bodo pretoki rek spet začeli zniževati, še dodajajo.

V večjem delu Slovenije bo zaradi padavin povečana verjetnost pojavljanja zemeljskih plazov, ki se bo povečevala sorazmerno s količino padavin, so sporočili z Geološkega zavoda Slovenije. Prebivalce pozivajo, naj bodo pozorni na spremembe na tleh, objektih in pobočjih, še posebej pa na pojavljanje svežih razpok, posedanje in zdrse zemlje.

Kako bo v prihodnjih dneh?

V petek bo sprva ponekod v notranjosti države še pretežno oblačno, po nižinah megleno, nato se bo začelo jasniti. Na Primorskem bo dopoldne pihala šibka burja. Popoldne bo lahko nastala še kakšna ploha ali nevihta.

V soboto in nedeljo bo sončno in vroče s kakšno popoldansko nevihto. V nedeljo bodo nevihte možne tudi zvečer in v noči na ponedeljek.