O letošnji zimi, skopi s snegom in bogati s (pre)visokimi temperaturami po vsej Evropi, je bilo prelitega že veliko črnila. Letošnji januar je bil najtoplejši v zadnjih 141 letih, odkar agencije spremljajo temperaturo, so pred dnevi sporočili znanstveniki Ameriške agencije za oceane in ozračje (NOAA).

Sorodna novica Na Antarktiki izmerili 20,75 stopinje Celzija, kolonije pingvinov izginjajo

Temperature v januarju so bile 1,14 stopinje Celzija nad povprečjem v 20. stoletju. Površina arktičnega ledu je bila 5,3 odstotka pod povprečjem, ki temelji na meritvah, opravljenih med letoma 1981 in 2010.

Pod povprečjem je bila tudi površina snega na severni polobli.

Kar štiri februarske stopinje
V Moskvi povprečna najvišja dnevna temperatura v tem času običajno ostaja pod lediščem, letos pa odstopa tudi za več kot 10 stopinj Celzija. Pri nas odstopanje na mesečni ravni sicer ni bilo tako zelo ogromno, vendar vseeno: "Za zdaj je videti, da bo v februarju odstopanje od povprečja kar štiri stopinje, to je precej," pravi Gregorčič, ki pa dodaja, da bo najtoplejši februar v zgodovini njihovih meritev najverjetneje vseeno ostal tisti iz leta 1966.

Kot pravi, je za zimsko polovico leta značilna severnoatlantska ciklonska aktivnost, cikloni se potem pomikajo bodisi naprej proti Skandinaviji, če bi se usmerili malo južneje, bi imeli večji vpliv na vreme pri nas, vendar se niso. V tem zimskem obdobju se je dvakrat nekoliko ohladilo, vendar ne toliko, da bi se poznalo tudi pri tleh.

Sorodna novica Zakaj (in kako) bi reševali slovenska smučišča?

Kot se je torej napovedovalo že v jesenskih napovedih. "Sezonske napovedi za območje zmernih širin še vedno niso nekaj zelo zanesljivega, ampak v zadnjem letu se je vreme res bolj kot ne ravnalo po njih, vsaj na območju Evrope ni bistveno odstopalo," Gregorčič razloži, da je bil že lani edini hladni mesec leta maj, od junija do danes pa so bili vsi zaporedni meseci toplejši od povprečja.

In tudi najnovejše napovedi v pomladni sezoni ne predvidevajo nižjih temperatur. "Vsaj do maja je za zdaj videti, da bodo na območju južne Evrope meseci nadpovprečno topli. Temperaturna odstopanja so sicer videti nekoliko manjša kot zdaj v februarju, bodo pa," pravi sogovornik. Ob tem pa poudari, da se tovrstne dolgoročne napovedi lahko tudi povsem uštejejo.

Obrnjeno na glavo

"Če bi se pogovarjala marca lani, ko je bilo prav tako toplo, bi vam povedal, da je videti, da bosta maj in junij nekoliko toplejša od povprečja. Maj je bil nato tako hladen kot že dolgo ne, junij pa ekstremno topel, tak kot leta 2003. Tako da je šlo vreme iz ene skrajnosti v drugo, na napovedih pa tega ni bilo zaznati. Tudi aprilska napoved, torej tista tik pred zdajci, je še vedno kazala, da si bosta meseca precej podobna," navede primer.

Nekateri sicer letošnjo zimo primerjajo s tisto leta 2016, ko sta nas nato konec aprila presenetila sneg in mraz, ki sta povzročila precej škode. Sneženje je 27. aprila prekrilo večji del Slovenije, težek in moker sneg je lomil rastlinje, vinogradnike, sadjarje, zelenjadarje, poljedelce in vrtičkarje pa je povrhu predtem prizadela še katastrofalna pozeba.

"Ni pravila, da bi podoben razvoj vremena v zimskih mesecih pomenil podobnega tudi v spomladanskih," glede primerjave z obema zimama miri Gregorčič. "Lahko pa se bojimo, da če bo še marca toplo, se bodo rastline precej razvile, in če bi potem konec aprila ali na začetku maja res sledila kaka pozeba, bo škoda večja, kot če bi bilo zdaj hladneje in se rastline ne bi tako hitro razvijale. Največja težava je, kadar sta zima in pomlad pretopli, potem pa sledi prodor polarne zračne mase in takrat nastane škoda v kmetijstvu," pojasnjuje.

Ena izmed srednjeročnih napovedi tudi za prihodnjo sredo oziroma četrtek sicer napoveduje možnost snega, a Gregorčič pravi, da je vprašanje, ali bo res kaj iz tega. In tudi kadar se konec februarja ali na začetku marca pojavi kakšna snežna odeja, se po nižinah ne obdrži prav dolgo.

Hribi zeleni, gore bele

V visokogorju, nad 2000 metri nadmorske višine, pa je letos višina snežne odeje nadpovprečno visoka, na primer na Kaninu in Kredarici.

Tam je bilo v noči na ponedeljek sicer tako toplo, da je bil dosežen februarski rekord. Namerili so namreč kar 9,7 stopinje Celzija, kar je za 0,3 stopinje več kot leta 1976 in ena najvišjih vrednosti od začetka leta do konca aprila v zgodovini merjenj. A že čez dan se je nato ohladilo in temperatura je padla na -6 stopinj Celzija.

Tamkajšnji sneg pa je posledica novembrskih in decembrskih padavin, ko je zapadel in se obdržal. "Po 23. decembru imamo bolj ali manj suho obdobje, z zgolj minimalnimi padavinskimi vložki, ki tudi v visokogorju niso obogatili snežne odeje," pa pravi Gregorčič.

"Narobe svet"

Zaradi zelo mile zime so se v težavah znašla številna smučišča, tudi v tujini. Tako smo poročali, da se je francosko smučišče Luchon-Superbagneres v Pirenejih odločilo za drastično potezo – da bi rešili sezono, so z višjih na nižje ležeča območja smučišča s helikopterji pretekli konec tedna zaradi zimskih počitnic prepeljali 50 ton snega. Operacija je stala med 5.000 in 6.000 evri, prepričani pa so, da se jim bo ta naložba povrnila vsaj desetkratno, kar bo pomagalo ohraniti 80 delovnih mest.

So pa zaradi njihove poteze na noge skočili besni ekologi, ki jim očitajo, da je to zgolj kratkoročna zmotna rešitev, ki se z globalnim segrevanjem "bori" tako, da pravzaprav prispeva k temu.