Dan okoljskega dolga označuje datum, ko letno povpraševanje in poraba naravnih virov presežeta vse, kar lahko Zemlja proizvede ali obnovi v celem letu.

"To se dogaja, ker v ozračje oddajamo več ogljikovega dioksida, kot ga lahko absorbirajo naši oceani in gozdovi, izčrpavamo staleže rib hitreje, kot jih je mogoče obnoviti, in posekamo gozdove, preden lahko ponovno zrastejo. Posledice so izjemno visoki vročinski valovi, neustavljivi gozdni požari, uničujoče poplave in dramatične suše, ki so vse pogostejši po vsem svetu," so sporočili iz okoljevarstvene organizacije WWF Adria.

Medtem ko je 2. avgust svetovni dan ekološkega dolga, je bil v Sloveniji že 18. aprila, v Črni gori 13. maja, na Hrvaškem in v BiH-u 29. maja, v Severni Makedoniji 7. junija in v Srbiji in na Kosovu 8. julija, v Albanijo pa bo prispel 3. novembra, so navedli v WWF Adria.

"V manj kot osmih mesecih je človeštvo porabilo vire, ki nam jih je Zemlja omogočila za vse leto. V zadnjih petih letih se je trend nekoliko umiril, a je težko reči, koliko je to posledica upočasnitve gospodarstva in koliko posledica prizadevanj za razogljičenje. Je pa zmanjševanje okoljskega dolga prepočasno. Da bi dosegli cilj Medvladnega foruma ZN-a za podnebne spremembe IPCCR o zmanjšanju svetovnih emisij ogljika za 43 odstotkov do leta 2030 (v primerjavi z letom 2019), bi bilo treba v naslednjih sedmih letih vsako leto pomakniti dan okoljskega dolga za 19 dni," je poudarila Nevenka Lukić Rojšek iz WWF Adria.

Mednarodna razprava o trajnostnih praksah

Slovenija je ob tej priložnosti organizirala mednarodno razpravo o trajnostnih praksah in politikah. Domači in tuji udeleženci so razpravljali o trajnostnih praksah in politikah. Slovenija je sicer med prvimi državami, ki so ekološki odtis vključile tudi v nacionalno razvojno strategijo.

Tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar je pozvala k celostnim, dolgoročnim ukrepom v boju proti podnebni krizi. Dejala je: "Vedno bolj ekstremni vremenski pojavi in nesreče okoli nas na tako rekoč dnevni ravni so jasno opozorilo, da časa resnično ni več." Ob tem je opozorila, da se Slovenija segreva hitreje od svetovnega povprečja, zato je pozvala k ambicioznejši politiki in k večji odgovornosti in učinkovitosti države pri sprejemanju in izvajanju odločnih korakov zoper podnebno, okoljsko in biodiverzitetno krizo.

"Zdaj se odločamo o tem, v kakšni državi želimo živeti naslednjih 20 ali 30 let," je bila jasna in pozvala k takojšnemu ukrepanju, da bo Slovenija v naslednjih desetletjih lahko "sodobna, zelena in tehnološko inovativna država, iz katere mladi ne bodo več odhajali, temveč bodo lahko živeli in delali v varnem, privlačnem in ustvarjalnem domačem okolju."

Pobuda "Ena ura"

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v zvezi s tem napovedal nov podnebni zakon, spremembo nacionalnega podnebno-energetskega načrta, pa tudi upoštevanje metodologije izračuna ogljičnega odtisa, saj je ekološki odtis prepoznal kot ključni kazalnik za usmerjanje trajnostne okoljske politike. Kazalnik spodbuja okoljske ukrepe, usmerja razvojno pot države in služi kot kompas pri načrtovanju regionalnega razvoja. "Svetovni dan ekološkega dolga je meja, ki jo prestopimo veliko prezgodaj in ki prikazuje netrajnostno pot našega razvoja. Vendar to ni razlog za obup, temveč je poziv k ukrepanju," je poudaril minister Kumer.

"Struktura ekološkega odtisa Slovenije kaže, da je od tega največ, okoli 60 odstotkov, ogljičnega odtisa, k čemur največ prispevajo izpusti v prometu, zlasti osebni prevoz in poraba energentov v bivališčih, velik je tudi ogljični odtis storitev," je dejal.

Glede cilja zmanjševanja ekološkega odtisa države je Kumer dejal, da je vključen tudi v strategijo razvoja Slovenije do leta 2030. "Želimo doseči 20-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2013, napredek pa spremljamo na letni ravni v okviru nacionalnih razvojnih poročil. Ekološki odtis je vključen tudi v program varstva okolja do leta 2030," je dodal.

Med ukrepi vlade v prvem letu mandata je minister spomnil na sprejetje zakonov o celostnem prometnem načrtovanju, spodbujanju alternativnih goriv v prometu in o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Omenil je tudi posodobitve aktualnega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter pripravo podnebnega
zakona, ki naj bi zastavil okvirje za nadaljnje zmanjševanje toplogrednih vplivov in krepitev odpornosti na podnebne spremembe.

Državni sekretar Uroš Vajgl je ob tem predstavil pobudo "Ena ura". Nova pobuda s pomočjo ekološkega odtisa spodbuja inovacije, krepi slovensko gospodarstvo in zagotavlja trajno blaginjo države. Njen cilj je povečati znanje slovenskega zasebnega sektorja o okoljskem spremljanju in poročanju ter ga hkrati opolnomočiti za spremljanje in ukrepanje, ki bo prispevalo k prehodu na trajnostno gospodarstvo.

Sopredsedujoči mednarodnemu panelu za vire pri Združenih narodih Janez Potočnik pa je poudaril, da se je v človeški zgodovini vse vrtelo okoli surovin oziroma naravnih virov: "Ko danes govorimo o tem, ne razumemo, da je pot trajnostnosti veliko več kot le okoljska zgodba. Je geopolitična, je zgodba miru in vojne v prihodnosti."