"Tale je pa prava diva," pove mlada zdravnica Lucija, ko mi razkazuje zbirko ličnih sobnih rastlin v svojem stanovanju, ki jo je oblikovala v času pandemije. "Če je ne zaliješ pravočasno, vrže vse liste dol in pokaže negodovanje," se nasmehne.

Kljub napornemu urniku je našla čas za številne rastlinice, ki jih goji v okrasnih loncih. Nenehno spremlja njihovo počutje – pokaže mi vsak list, ki se je posušil, s ponosom pa tudi tiste, ki so v nekaj mesecih pognali na novo.

Tako kot svojega poklica se je tudi svojega hobija lotila zelo natančno. Vsako od rastlin je proučila in ugotovila, kakšne razmere ji najbolj ustrezajo, napravila je posebno mešanico zemlje, redno jih presaja in opazuje. Skrbno se drži ritualov zalivanja in išče mesto, kjer se posamezna rastlina počuti najbolje.

V času pandemije covida-19 je izbruhnil trend gojenja sobnih rastlin, posebej med mlajšo populacijo. Kot je pokazala raziskava angleške zveze Royal Horticultural Society, imajo približno štirje od petih mladih, starih od 16 do 24 let, doma vsaj eno lončnico, petina vprašanih pa jo je kupila zato, da bi si izboljšala svoj življenjski prostor. Posebej mlajši lastniki radi svoje urbane džungle za štirimi stenami razkazujejo na družabnih omrežjih.

"Česa takega še nisem doživel"

"V 30 letih, odkar delujem na tem področju, še nisem doživel obdobja s takšnim pomanjkanjem lončnic, kakršno imamo v tem trenutku. Vse je razprodano in naročil strank sploh ne moremo izpolniti," je za MMC pojasnil agent za posredovanje rastlin Andrej Hodnik, ki sodeluje z nizozemskimi podjetji.

Pandemija je sicer vplivala na zmanjšano prodajo cvetličarn, ki zaradi zaprtja niso delovale, a prodaja rastlin kljub temu cveti, pove. Vzniknile so nove spletne trgovine, za zelene primerke pa v trgovini na debelo potekajo celo licitacije.

Kriv je Instagram

"Najbolj popularne so ‘Instagram rastline’, kot jim pravim jaz. To so tiste rastline, ki imajo pisane liste, belozelene, rumenozelene ali rdečezelene. Tako zelo so iskane, da se njihove cene nenehno dvigajo," opiše velik porast zanimanja za sobne rastline na tržišču.

Pisanolistna monstera je na primer dosegla petkrat višjo ceno kot pred pandemijo, razlaga in poudari: "To je zaradi Instagrama".

Da so rastline preplavile družbena omrežja, med drugim priča dejstvo, da je bil ključnik #plantsofinstagram (v prevodu rastline Instagrama) na Instagramu uporabljen že 10,5-milijonkrat.

"Ljudje so doma in želijo olepšati svoje prostore. Poleg tega se po vsej Evropi gradi veliko novih zgradb in vrtov ter novih parkov," Hodnik našteje še druge razloge za stanje na trgu in poudari, da je pojav značilen za vso Evropo.

Vzpon sobnih rastlin se je sicer začel že pred pandemijo. Britanska zveza Garden Centre Association je na primer že leto 2019 razglasila za leto lončnic, saj prodaja še nikoli pred tem ni bila boljša, v času covida-19 pa je le še narasla.

Manj stresa in čistejši zrak

Če ljudje opazujemo rastline, se raven stresnega hormona kortizola v naši slini zniža, pravi ena od številnih raziskav, ki skušajo razumeti vpliv rastlinja na človeka.

Druge raziskave kažejo, da so šolarji in zaposleni v podjetjih bolj produktivni, če jih obdaja zelenje. Raziskava, ki jo je izvedla NASA, nakazuje, da rastline vplivajo na čistejši zrak v prostorih in zmanjšajo koncentracijo nekaterih toksičnih snovi.

“Rastlinske korenine in njihovi mikroorganizmi uničujejo patogene viruse, bakterije in organske kemikalije, snovi, ki onesnažujejo zrak, pa vključijo v rastlinsko tkivo," poroča omenjena študija.

Tudi v gradbeni industriji in notranjem opremljanju se širi tako imenovani biofilni trend, ki skuša zgradbe povezati z naravo.

Spletni fenomen: fotografije in vlažilci zraka

Kako odstraniti plesen? Kakšna zemlja je najboljša za posamezno vrsto rastline? Kdaj in kako zalivati? Kako se znebiti mušic?

Na družabnih omrežjih so med epidemijo vzniknile različne skupine, kjer si ljudje delijo nasvete. "NA POMOČ. Roža mi odmetava mlade liste. Kaj je narobe? Rada bi jo rešila," se glasi zapis ene od uporabnic.

Med drugim izvemo, da ni dobro, če rastline preveč zalivamo, posebej pozimi načeloma potrebujejo manj vode. Na voljo so tudi nove spletne aplikacije, s katerimi je mogoče analizirati zdravje rastlin, Youtube pa je poln posnetkov, ki gledalca učijo, kako skrbeti za zelene "cimre".

Na spletu se širijo celo navdihujoče misli, ki gojenje rastlin povezujejo z upanjem in mirnim življenjem. Gojenje rastlin je lahko drag konjiček – sodobnemu ljubitelju flore so na voljo številni produkti: od destilirane vode za zalivanje, najrazličnejših gnojil in pripravkov do vlažilcev zraka za primerke, ki ljubijo tropsko okolje.

Po drugi strani se na spletnih straneh pojavljajo tudi skupine, kjer lahko ljudje med seboj izmenjujejo sobne in zunanje rastline.

"Rastline v zavetišču so drugačne, niso popolne"

Spustila sem se v podhod sredi Ljubljane in nenadoma zagledala nenavadno oazo sredi mesta – zavetišča za rastline.

Vse je se začelo, ko je svojo lastnico, starejšo gospo, ki je umrla, izgubila množica bujnih rastlin.

Tako sta ustanoviteljici Eva Jera Hanžek in Anamari Hrup, akademski slikarki, zaljubljeni v rastline, dobili svojo prvo večjo pošiljko. Ljudje k njima prinašajo rastline, ki jih nočejo ali ne morejo obdržati, v zavetišču pa najdejo novega lastnika. V ospredju je odgovorna skrb za lončnice, zato ima vsaka od njih svojo zgodbo, ki jo prejšnji lastnik zapiše za tistega, ki se bo odločil za posvojitev.

Eva Jera Hanžek rastline čez zimo hrani doma, kjer ima "celo džunglo", kot je povedala za MMC.

Zavetišče ima drugačno ponudbo, rastline so pogosto starejše in večje, spet druge v slabšem stanju. "Te rastline so drugačne, niso kloni, niso popolne, imajo svoj značaj, svojo zgodovino," pripoveduje sogovornica. Veliko je "tipičnih rastlin starih babic", ki jih v cvetličarnah danes težko najdemo in so včasih romale iz generacije v generacijo.

"V sebi imamo to, da smo del narave, čeprav bi to morda radi zatrli," dodaja in pojasni, da je zanjo skrb za rastline kot meditacija.

"Pomemben je ta stik z zemljo," poudari in v istem dahu pove, da sama nikoli ne nosi zaščitnih rokavic, ko mora svoje posvojenke na primer presaditi.

"To ni le dekoracija"

"Čeprav je rastlina le statična in na prvi pogled morda ne deluje kot živo bitje, ampak kot dekoracija, z rastlinami poteka neke vrste komunikacija. Opazimo vsak nov listek, rastlina se stalno spreminja. Če jih recimo presadiš, postanejo lepše, in občutek imaš, da si nekaj naredil," za MMC pripoveduje Anamari Hrup.

"Z rastlinami se pogovarjaš kakor z majhnimi mucki: O, kako si luškan," še ponazori.

Če želimo v zavetišču posvojiti rastlino, moramo podpisati posebno pogodbo in svojo izbranko tudi narisati. Vse to je del koncepta, s katerim skušajo v zavetišču ljudem pokazati, da rastline niso le potrošno blago.

"To je za nekatere le dekoracija – če ni lepa in uspešna, jo odvržeš," pravi Eva Jera Hanžek in pripoveduje o svojem odnosu do rastlin. "Ko se na primer v katero od njih po nesreči zaletim, se zalotim, da se ji opravičim," pove v smehu.

"Nekoč je k nam mlajša ženska prinesla nekaj rastlin, na katere je bila zelo navezana. Povedala je, da jih je rešila pred propadom, a doma zanje nima niti enega kotička. Čez nekaj časa se je vrnila. Bila je zaprepadena in dejala je, da se počuti, kot da bi jih pustila v sirotišnici," se spominja.

Med najstarejšimi damami, ki so jih ljudje pustili v zavetišču za rastline, je bila 60-letna monstera. "Videti je bila uboga," povesta sogovornici, ki se spominjata tudi kaktusa, ki je pri svojih prejšnjih lastnikih bival 40 let.