Tako vzroki kot obsegi umiranja čebel v zadnjem času se med seboj razlikujejo, je ugotovil republiški inšpektorat.

Nepravilna raba fitofarmacevtskih sredstev je vzrok za pomor čebel le na Spodnjem Brniku, v Pesnici pa obstaja celo sum kaznivega dejanja, primer policija že preiskuje. Za primer v ogrščice s klotianidinom in tiametoksanom. V Zgornjih Pirničah so našli substance, ki pa neposredno nimajo visoke toksičnosti za čebele.

"Škropili so v dnevnem času"
Matjaž Kočar z inšpektorata za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je še povedal, da so v primeru pomora na Spodnjem Brniku v čebelah "našli koktelj zelo različnih substanc, med drugim tudi dosti toksičnih za čebele". Poleg tega so bila sredstva uporabljena v dnevnem času, čeprav bi se smela uporabiti le v nočnem.

Še vedno ostajajo neznanke
Grosuplejski primer ostaja še precejšnja neznanka, saj so čebele izginile, mrtvic pa niso našli, zato povezave s fitofarmacevtskimi sredstvi ni bilo mogoče narediti. Iste povezave ni bilo mogoče narediti niti v novomeškem primeru in tistim v Šentjanžu, v Brežicah pa so čebele pomrle zaradi bolezni in nepravilne uporabe neregistriranih zdravil.

Odvzeli več kot 40 vzrocev
Inšpekcijske službe so med 28. aprilom in 27. majem, ko se je zgodilo največ primerov pomorov, odvzeli več kot 40 vzorcev, med njimi vzorce tal, rastlin in podrasti v vinogradih, mrtvih čebel, cvetnega prahu, vode iz napajališč pri čebelnjakih in vzorce semen iz vreče.

Čebelarjem enkratna nepovratna sredstva
Kmetijstko ministrstvo že pripravlja ukrepe za pomoč čebelarjem. Objavili bodo javni rašis, na katerega se bodo lahko priajvili prizadeti čebelarji, ki bodo lahko dobili največ 7500 evrov nepovratnih sredstev. Čpebelarji v posebno težkem ekonomskem položaju pa lahko za plačilo dohodnine zahtevajo odlog, obročno odplačilo oziroma odpis davka od dohodkov iz kmetijske dejavnosti.

Glede ozaveščanja o uporabi fitofarmacevtskih sredstev pripravlja kmetijstvo kampanjo, prav tako pa nameravajo javnost ozaveščati o pomenu čebel za kmetijstvo.