Država zato spodbuja izrabo sonca, vetra, vode in biomase pri proizvodnji energije. Kljub temu da v velikih hidroelektrarnah zdaj proizvedejo 24,8 odstotka, v malih in industrijskih hidroelektrarnah pa dobre 4,4 odstotka električne energije (skupno 29,2 odstotka), cilja ne bo zlahka doseči.

Slovenija s 56 odstotki površine poraščene z gozdom ima dobre pogoje za izkoriščanje lesne biomase, vendar je njena uporaba majhna. Med pomembne izzive glede večje uporabe lesne biomase lahko štejemo tehnološke izzive, predvsem pridobivanje goriva visoke kalorične vrednosti in učinkovitost izrabe goriva, pa tudi ovire, povezane z obstojem trga z lesno biomaso. V Sloveniji namreč pogrešamo dobro delujoč trg z lesno biomaso. Tega v Sloveniji zaznamujejo nepreglednost, nelikvidnost, negotovost stalne dobave in pomanjkanje standardov na tem področju. Razlog za nelikvidnost trga je tudi še razmeroma majhno povpraševanje po tem gorivu, saj se daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v Sloveniji šele uveljavlja.

Za nekatere sporne vetrne elektrarne
Velik izzivi je tudi gradnja vetrnih elektrarn, ki je problematična zaradi morebitne nezdružljivosti dejavnosti vetrnic z nekim območjem zaradi ohranjanja biodiverzitete. O vetrnicah bo tako odločala presoja vplivov na okolje.