Glifosat je najpogostejši zatiralec plevela na svetu, vendar je od lani uvrščen na seznam verjetno rakotvornih snovi za ljudi. Evropska komisija želi podaljšati njegovo uporabo za 15 let, evropski poslanci pa predlagajo le sedemletno obdobje z določenimi zadržki.
Okoli četrt milijona Evropejcev je s peticijo pozvalo evropske poslance, naj izglasujeo prepoved podaljšanja uporabe najbolj prodajanega herbicida glifosata na področju EU-ja. Zatiralcu plevela, ki je ena največjih prodajnih uspešnic fitofarmacevtskih velikanov, kot je Monsanto, želi Evropska komisija podaljšati možnost uporabe v EU-ju za 15 let. Pa čeprav je glifosat Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki je del Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), na podlagi številnih raziskav lani uvrstila na seznam verjetno rakotvornih snovi za ljudi.
Zelene luči o podaljšanju uporabe države članice še niso prižgale. Za prepoved uporabe glifosata v EU-ju naj bi se zavzemale tudi nekatere članice, kot so Italija, Francija, Nizozemska in Švedska. Toda vse to ni prepričalo večine evropskih poslancev, ki so prejšnji teden izglasovali sicer nezavezujoč predlog Evropski komisiji, da se uporaba glifosata podaljša zgolj za sedem let, z možnostjo prepovedi uporabe, če bi se potrdila njegova rakotvornost. Hkrati naj bi prepovedali njegovo uporabo na javnih površinah. Monsantov herbicid Roundup in podobne izdelke, katerih glavna sestavina je glifosat, je namreč mogoče kupiti tudi v slovenskih trgovskih centrih. Eden večjih trgovcev z gradbenim in vrtnim materialom pa se v svojem prodajnem katalogu že hvali, da želi biti prijazen do čebel in ne prodaja izdelkov, ki bi vsebovali glifosat.
Evropski poslanci so dodatnih sedem let za glifosat izglasovali na pobudo Evropske ljudske stranke (EPP) s 374 glasovi "za", 225 "proti" in s 102 vzdržanima glasovoma. Čeprav je odločitev Evropskega parlamenta nezavezujoča, so številni poslanci menili, da njihove odločitve evropski komisarji ne bodo mogli spregledati. Evropska komisija je sicer podaljšanje uporabe glifosata v EU-ju za 15 let pripravila na podlagi znanstvenih priporočil Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Ta se ni strinjala z ugotovitvami IARC-a, da je glifosat lahko rakotvoren.
Glifosat se uporablja 40 let "EFSA je v svoji oceni tveganja glifosata za zdravje ljudi novembra lani zapisala, da je težko ugotoviti vzročno-posledično povezavo med glifosatom in tveganjem za nastanek raka pri ljudeh, in EK je le sledila temu mnenju," je po glasovanju povedal evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), ki je bil zadovoljen z izidom glasovanja. Po njegovem mnenju bi lahko nenadna prepoved uporabe glifosata prizadela številne kmetijske panoge v Evropi, ki se že zdaj, v času krize v kmetijstvu, spopadajo s številnimi težavami.
Nekdanji minister za kmetijstvo in okolje je tudi razložil, da sam kot sadjar že približno 25 let uporablja glifosat kot enega od herbicidov v sadjarstvu in vinogradništvu, kjer se tudi najbolj pogosto uporablja, in da je v interesu tistih, ki ga uporabljajo, da se zadevi pride do dna, saj so najbolj ogroženi ravno kmetovalci, ki pripravke na podlagi glifosata uporabljajo. "Glede na to, da je pripravek v uporabi že 40 let, mora stroka ugotoviti morebitne posledice in se ni treba zgolj sklicevati na previdnostni princip," je opozoril na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.
"Kmetje v Evropi v tem trenutku nimajo enakovredne alternative glifosatu pri zatiranju plevelov na svojih pridelovalnih površinah, zato se lahko s prepovedjo uporabe številni znajdejo v težavah, saj bodo nekatere kmetijske panoge ogrožene," je pojasnil Bogovič, ki meni, da je odpor proti glifosatu v Evropi posledica povečane uporabe glifosata v posevkih z gensko spremenjenimi rastlinami, ki so odporne proti temu herbicidu.
Herbicid glifosat je v sedemdesetih let patentiral Monsanto, ki ga prodaja pod imenom Roundup. Po izteku patenta pa so na tržišče prišli številni drugi izdelki, ki prav tako vsebujejo glifosat.
"Ker v Evropi ne uporabljamo na glifosat odporne GSO rastline, tudi ni povečanja količine uporabe glifosata," pravi Bogovič, ki dodaja, da je uporaba glifosata v EU že dlje časa stabilna in nikakor ne narašča kot v ZDA.
Prepoved bi bila strel v koleno "Razlikovanje med kmetijstvom v EU in ZDA, in posledično tudi količinah in trendih uporabe glifosata, je bilo izpostavljeno tudi v predlogih sprememb, ki smo jih predlagali v poslanski skupini EPP, in so bile večinoma sprejete. V EPP-ju smo predlagali podaljšanje obdobja uporabe glifosata za sedem let, ob hkratni zaostritvi uporabe za nepoklicne uporabnike ter zagotavljanju boljših informacij o uporabi glifosata. Opozorili smo tudi na to, da lahko Evropska komisija kadar koli v obdobju uporabe glifosata prekliče dovoljenje za njegovo uporabo, če ta ne izpolnjuje več meril za odobritev, zato me veseli, da je večina kolegov prisluhnila našim konstruktivnim in uravnoteženim predlogom," je še dodal.
Po Bogovičevem mnenju bi odprava uporabe glifosata v EU-ju ob enaki ali celo povečani dinamiki uvoza pridelkov iz držav, kjer je razširjeno pridelovanje gensko spremenjenih rastlin (GSO), odpornih na glifosat, pomenila strel v koleno za evropsko kmetijstvo.
Pomisleki kmetijskega ministrstva V primeru aktivne snovi glifosat je MKGP skozi cel postopek sprejemanja odločitve sledila predvsem zahtevi k široki transparentnosti razprave, na katerih bi se odločitev lahko upira, ob hkratnem spremljanju vidikov vpliva snovi na zdravje ljudi in okolje.
Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da so v dosedanji razpravi na nivoju Evropske Komisije izpostavljali določene pomisleke glede potencialnih vplivov na zdravje ljudi (v povezavi z mnenjem glede rakotvornosti) kot tudi glede dodatkov v pripravkih, ki lahko skupaj s učinkovino delujejo sinergistično.
"Pripravki, ki so trenutno v Sloveniji dovoljeni za uporabo, ne vsebujejo nevarnih dodatkov, ti so bili zamenjani že v letu 2007, kot posledica konservativnega pristopa pri registracije sredstev za varstvo rastlin, zato v danem trenutku in ob upoštevanju kmetijske prakse v Sloveniji, kjer se glifosata na kmetijskih površinah uporablja manj kot 20 odstotkov od vse količine, ki je dana na trg, po zagotovilih pristojnega organa za registracijo, raba glifosata ne povzroča tveganj za zdravje ljudi in okolje," pravijo na kmetijskem ministrstvu, kjer dodajajo, da novega predloga Evropske komisije še ni, zato se do njega ne morejo opredeliti.
Predlog za prepoved tudi v Sloveniji V Sloveniji neodvisni raziskovalec Anton Komat že nekaj časa pripravlja predlog vladi, da bi v Sloveniji prepovedali uporabo glifosata. Sam pravi, da je končna različica predloga pripravljena, vendar na drugi strani čaka, kaj bo sprejel Bruselj, saj si nekatere članice EU-ja prizadevajo za prepoved.
"Zbral sem že 220 vrhunskih študij različnih neodvisnih univerz, ki govorijo o izjemnih, tako zdravstvenih kot okoljskih tveganjih uporabe glifosata. To je bil tudi razlog, zakaj ga je organizacija, ki spada v okvir Združenih narodov, uvrstila med verjetno kancerogene snovi. Dokazov je več kot dovolj. To, kar se je zgodilo v Evropskem parlamentu, je zame korupcija," pravi
Na drugi strani pa je bila z odločitvijo evropskih parlamentarcev zadovoljna kmetijska stroka v številnih evropskih državah, denimo v Angliji ali Nemčiji, kjer nasprotujejo prepovedi glifosata.
"Kmetijsko stroko močno podpira fitofarmacija. To je nekaj podobnega, kar počne svetovna farmacevtska industrija s sodobno medicino. Z denarnimi tokovi usmerjajo smer raziskav. Glifosat je tako nevaren, da je kriminalno dejanje, če ne bo prepovedan," opozarja Komat.
"Sam imam večkrat predavanja za starše po vrtcih in šolah in v zadnjih letih sem doživel, da je vestni hišnik škropil plevel po dvorišču. Vprašal sem ga, kaj uporablja in odgovor je bil: Boom efekt. Njegova glavna sestavina je glifosat. To je za mene kriminal. Vendar so te ljudje neozaveščeni, in ko pride v fitofarmacevtsko trgovino, pravijo zgolj, naj jim prodajo nekaj proti plevelu. Fitofarmacevti pa v tej paradigmi ne znajo kmetovati brez vreče kemičnih gnojil in škropilnice. Tudi cela kmetijska stroka je cepljena z agrokemijo," pravi in dodaja, da je bilo včasih lažje kaj doseči pri politikih, tako kot je bila prepoved neonikotinskih insekticidov, ki so ubijali čebele. "Danes je to znanstvena fantastika, saj je tako močan pritisk korporacij. To ni nič drugega kot korupcija," pojasnjuje.
Vstopni vizum za gensko spremenjeno hrano? Komat tudi poudarja, da je treba vedeti, da je glifosat vstopni vizum za vso gensko tehnologijo Monsanta, ki proizvaja gensko spremenjeno na glifosat oz. na herbicid Roundup odporno koruzo in sojo. Gensko spremenjena semena pa prodajajo v svežnju z glifosatom.
"Plevel postaja vse odpornejši in zato je potreben vedno večji odmerek strupa, da se uniči plevel. Vendar se zaradi tega poškoduje tudi kulturna rastlina." Zato so bili po njegovih besedah v Monsantu pred dilemo, ali razvijejo nov pesticid, katerega razvoj stane nekaj 100 milijonov dolarjev, ali pa naredijo transgeno operacijo in dvignejo odpornost rastlin proti strupu. Takšen poseg pa je vsaj štirikrat, petkrat cenejši. "Monstanto je šel v tržno privlačnejšo različico kombinacije glifosata in gensko spremenjenih rastlin. Če država prepove glifosat, pomeni, da je samodejno zaprla vrata za GSO-je," še navaja Komat.
V začetku leta 2015 je Evropska agencija za varno hrano (EFSA), pristojna za presoje sredstev za zaščito rastlin, ravno končala rutinsko ponovno presojo glifosata. Nekaj mesecev pozneje je Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC), ki deluje pri Svetovni zdravstveni organizaciji, glifosat razvrstila v 2A skupino rakotvornosti, kar pomeni, da je glifosat verjetno rakotvoren za človeka. Ta odločitev je bila presenetljiva, saj je glifosat veljal za herbicid z relativno majhno nevarnostjo za zdravje ljudi. Strokovnjaki IARC so svojo odločitev sprejeli po pregledu epidemioloških, eksperimentalnih in mehanističnih študij. Po objavi IARC-ove odločitve so študije ponovno pregledali tudi strokovnjaki v posameznih državah članicah EU (vključno s Slovenijo), ki sodelujejo pri ocenah tveganja sredstev za zaščito rastlin v predregistracijskem postopku. V epidemioloških študijah je bilo ugotovljeno nekoliko povečano tveganje za razvoj ne Hodgkinovega limfona (NHL), ki je vrsta raka krvotvornih organov in bezgavk, multiplega mieloma in glioma. Tveganje je bilo blago povečano v posameznih študijah kot tudi v metaanalizi vseh študij za NHL. Vendar z epidemiološkimi študijami običajno ugotavljamo povezavo med izpostavljenostjo in učinkom, le redko pa je mogoče z epidemiološkim študijami dokazati vzročnost. Ključna pomanjkljivost obravnavanih epidemioloških študij je, da so bili preiskovanci izpostavljeni več sredstvom za zaščito rastlin hkrati in da so bili izpostavljeni pripravkom, ki vedno vsebujejo tudi dodatke (npr. izopropilamin, sredstva za zmanjševanje površinske napetosti, sredstva proti penjenju, barvila, biocide, anorganske ione) in nečistote, tako da v takih primerih učinka ne moremo pripisati samo eni snovi, torej v konkretnem primeru glifosatu. Podatki epidemioloških študij, na podlagi katerih je IARC sprejel svojo lansko odločitev, ne zadoščajo za razvrstitev glifosata kot rakotvornega, saj ni mogoče z zadostno gotovostjo izključiti naključja in vpliva drugih morebitnih dejavnikov vpliva. Ponovno so bile pregledane tudi eksperimentalne študije dolgoročne strupenosti in rakotvornosti na laboratorijskih glodavcih (šest na miškah in štiri na podganah), ki imajo, upoštevajoč vso težo dokazov, omejeno vrednost. Tudi ponovna presoja genotoksičnosti (mogočega škodljivega vpliva na genski material) je ugotovila, da glifosat ni genotoksičen (mutagen). Enako velja za imunotoksičnost. Ponovno se je pokazalo, da je kljub številnim predpisanim postopkom za izvedbo in presojo toksikoloških in epidemioloških študij še vedno izjemno pomembna ekspertna presoja, ki pa mora upoštevati vso težo dokazov. Menimo, da na podlagi razpoložljivih izsledkov študij na živalih in izsledkov epidemioloških študij, na katerih je temeljila odločitev IARC, glifosata v skladu z merila uredbe EU-ja o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi oziroma zmesi, ni treba razvrstiti kot rakotvorno snov. V EU-ju ostaja glifosat do preklica razvrščen kot dražilen in nevaren za okolje (vodne organizme). Menimo, da uporaba fitofarmacevtskih sredstev z glifosatom, v skladu z navodili za uporabo, torej ne predstavlja omembe vrednega tveganja za zdravje ljudi. Na vsak način pa je pomembno, da se intenzivira toksikovigilanca glifosata, predvsem v smislu spremljanja izpostavljenosti in morebitnih učinkov pri ponavljajoči se izpostavljenosti, to je uporabnikov na kmetijskih površinah, delavcev, ki zatirajo plevel ob cestah in železnicah kot tudi vrtičkarjev. Nacionalni inštitut za javno zdravje o glifosatu
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje