Generalni direktor direktorata za energijo Janez Kopač se je na dnevih energetikov dotaknil mogočih scenarijev, če bo Evropska unija zaostrila svojo okoljsko in energetsko politiko. Morebitna zaveza EU-ja glede zmanjšanja emisij CO2 za 50 odstotkov do leta 2030 bi tako pomenila predčasno ustavitev TEŠ 6.

NEK ima 33-odstotno energetsko izkoriščenost
Prav tako bi odpadla gradnja drugega bloka krške nuklearke, če se evropski voditelji odločijo, da bo Unija bistveno zvišala zahteve glede energetske učinkovitosti pri primarni rabi energije. Energetska izkoriščenost jedrske elektrarne je namreč 33-odstotna, "izgube" v učinkovitosti pa bi po njegovih navedbah morali posledično kompenzirati z drugimi ukrepi na ozemlju naše države, "kar pa je za tako veliko enoto in tako majhno državo, kot je Slovenija, nemogoče".

Kmalu razkrit energetski program
Kopač je pri predstavitvi novega energetskega programa, ki bo v javno obravnavo prišel v nekaj tednih, sicer pojasnil, da so pripravili tri scenarije oskrbe z električno energijo - osnovni scenarij, scenarij z izgradnjo nove jedrske elektrarne in scenarij z zemeljskim plinom. Ti predpostavljajo izgradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, zato so razdelali še dva dodatna scenarija, ki namesto izgradnje TEŠ 6 predvidevata zgolj obnovo četrtega in petega bloka.

Od kod bodo dobili sredstva, se še ne ve
Scenariji se glede končne cene iz novih proizvodnih enot med seboj bistveno ne razlikujejo, so pa "silno različni" glede investicijske intenzivnosti. Tako bi osnovni scenarij zahteval 3,4 milijarde evrov, jedrski 7,4 milijarde evrov in plinski scenarij skoraj štiri milijarde evrov. Naložbeno najcenejši bi sicer bil scenarij, ki predvideva obnovo četrtega in petega bloka ter postavitev dveh 400-megavatnih plinsko-parnih elektrarn.

Ob tem je Kopač priznal, da jih skrbi investicijska sposobnost domačih vlagateljev, saj je naložba v TEŠ 6 približno tolikšna, kot je kapital celotne skupine Holdinga Slovenskih elektrarn. To pa po njegovem mnenju pomeni, da je investicijska sposobnost HSE-ja s tem "bolj ali manj zapolnjena". Vse preostale naložbe na tem področju bo torej treba financirati od nekod drugod. "Od kod, pa tudi nam ni čisto jasno," je dodal.