Pri preverbi čebelarstva v Metliki so ugotovili, da ne deluje v skladu s smernicami ekološke pridelave, zato jim je bil odvzet ekološki certifikat.

Ponarejen med je vse večja težava tudi v Evropski uniji. V zadnjih mesecih je turška policija zaplenila več ton takega medu v vrednosti približno 25 milijonov evrov. V Evropsko unijo prihaja po nezakonitih dobavnih poteh iz Turčije, Tunizije in Tajske. Leta 2023 so inšpektorji v kar 46 odstotkih vzorcev uvoženega medu odkrili nedovoljene snovi. Od 15 vzorcev, ki so prišli iz Turčije, je bilo kar 14 ponarejenih. Ponarejen med je bistveno cenejši. V Turčiji lahko kilogram pravega medu stane do osem evrov, kilogram ponarejenega pa približno evro in 60 centov.

Gosta Odmevov sta bila Vida Znoj, direktorica uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in Matjaž Levičar, podpredsednik združenja ekoloških čebelarjev. Z njima se je pogovarjala Tanja Starič.

Koliko je takih primerov zavajanja in ponarejanja medu, kot je bil belokranjski primer?

Znoj: Gre za primer, kjer je bilo nepravilno tudi zdravljenje. Ne gre samo za potvorbe medu, ampak tudi za zavajanje potrošnika glede porekla medu. Pri potvorbah medu je odstotek nekoliko večji, ko govorimo o neskladjih oziroma nevarnostih zaradi kemijskega tveganja. V bistvu rezultati uradnega nadzora kažejo, da je takšnih vzorcev bistveno manj. Če pogledamo glede samih potvorb medu, smo lani ugotovili štiri primere.

To gre za med v Sloveniji ali uvožen med, recimo, kot smo slišali, iz Turčije, Tunizije?

Znoj: Na trgu se preverjajo pri potvorbah tako domači pridelovalci, to se pravi domači med, kakor tisti, ki je po poreklu iz Evropske unije ali držav zunaj Evropske unije. Vsi ti štirje vzorci so bili mešanice medu iz EU-ja in zunaj EU-ja. Dodala bi, da je tudi Slovenija sodelovala v eni večji evropski akciji v letu 2022 oziroma 2023, kjer smo preverjali potvorbe medu na samem vnosu v Evropsko unijo. Takrat je uprava za varno hrano zadržala in potem tudi preprečila vstop v Evropsko unijo 260 ton medu.

To je zelo veliko, toliko kot pridelajo slovenski čebelarji v enem letu. Kaj pomeni ponarejen med?

Znoj: Zakonodaja predpisuje, kaj je med po evropski zakonodaji. To se pravi gre za naravno sladko snov, ki jo proizvedejo v bistvu čebele iz rodu Apis mellifera, pri čemer so standardi v drugih zunajevropskih državah drugačni. Drugačne so lahko tudi primesi tuje snovi, predvsem tukaj govorimo o dodatku tujih sladkorjev. Pri potvorbah so predvsem dodani različni sladkorji oziroma sladki sirupi.

Čebelarji imate konkreten predlog, in sicer pravite, da bi prenovili register čebelarjev. Ali pri tem govorimo samo za slovenski med ali bi s tem ustavili tudi te ponaredke, ki prihajajo iz tujine?

Levičar: Ne vemo točno, kako potekajo vse poti medu, tudi morebitne preprodaje med čebelarji. Zato smo predlagali prenovitev registra čebelnjakov. Prej omenjeni primer iz Bele krajine je pokazal, da imamo pri ekoloških čebelarjih nadzor masne bilance, torej nadzor pridelave in prodaje. Moram pohvaliti tudi pristojne službe, da so ta primer našle in ga tudi rešujejo. Ampak dejansko se je pokazalo, da se pri ekološki shemi kršilci najdejo, dejstvo pa je, da je treba opolnomočiti upravo za varno hrano z novimi orodji, ker je nemogoče nadzorovati 11 tisoč čebelarjev, kolikor jih je v Sloveniji. Zato smo predlagali ta prenovljeni register čebelnjakov.

Podatki, sicer iz leta 2023, kažejo, da je med uradno pridelanim medom in med medom, ki je v teh kozarcih, na katerih je tudi oznaka pridelano v Sloveniji, ogromna razlika. Mislim, da več kot 700 ton. Kako lahko nastane tako velika razlika?

Levičar: Podatke o pridelavi medu da opazovalno-napovedovalna služba, ki je financirana iz proračuna Republike Slovenije za opazovanje medenja v Republiki Sloveniji. Ima več kot sto opazovalnih postaj in potem da podatke, kakšna je približna pridelava medu v državi. Tudi ko je slaba letina, ko čebelarji želijo pomoč, se zanašamo na te podatke, ker so to edini uradni podatki, ki jih imamo. Poda jih koncesionar, ki ima koncesijo za prodajo teh zaščitenih kozarcev. Ta razlika lahko nastane zaradi več stvari – sama točnost podatkov o pridelavi medu, kaj čebelarji delajo s temi kozarci. Razlika je velika, kaže pa na to, da bi potrebovali povečan nadzor nad masno bilanco, torej redno obvezno poročanje pridelave medu in potem tudi prodaje na digitalen način, v realnem času, zato da bi to služilo tudi kot orodje za upravo za varno hrano.

Če je ta razlika tako velika, ali to pomeni, da na kozarcu, na katerem piše, da je narejeno v Sloveniji, lahko dobimo med, ki ni narejen v Sloveniji, ali celo ponaredek?

Znoj: Težave so že na ravni Evropske unije, saj nimamo postavljenih referenčnih metod, s katerimi bi bila zagotovljena enotna metodologija nadzora nad samimi potvorbami. Slovenija je na ravni Evropske komisije zelo proaktivna. Želimo si, da Evropska komisija najprej določi enotne metode. Le tako bomo tudi na ravni EU-ja učinkoviti pri ugotavljanju neskladij na področju potvorb. K nadzoru potvorb smo na upravi pristopili tako, da smo imenovali uradni laboratorij v tujini, v Nemčiji. Gre za priznani laboratorij, ki je akreditiran, ima tudi akreditirano metodo, tako da ocenjujemo, da smo vsaj glede ugotavljanja potvorb precej uspešni. Strinjam se s sogovornikom, da bi lahko bilo marsikaj več narejenega tudi na področju masnih bilanc. Predvsem pri samih pridelovalcih medu, ker je tudi to eno izmed orodij, s katerim se lahko preverja, ali je bila dejansko pridelana količina medu potem tudi prodana v tej količini.