Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
31. 8. 2020
V okviru projekta Slovenija 30 smo na TV Slovenija pripravili 5 daljših avgustovskih spominskih pogovorov z osamosvojitelji; Milanom Kučanom, Lojzetom Peterletom, dr. Dimitrijem Ruplom, Igorjem Bavčarjem in Janezom Janšo. Janez Janša je pred 30 leti v osamosvojitveni vladi Lojzeta Peterleta postal republiški sekretar za ljudsko obrambo. Diplomirani obramboslovec je bil eden od štirih junakov afere JBTZ in viden član Slovenske demokratične zveze. Ob prevzemu poslov so ga pričakala prazna skladišča Teritorialne obrambe, saj so zvezne oblasti izdale ukaz o odvzemu orožja in premestitvi v skladišča JLA. Pogovor z Janšo se je sukal predvsem okrog nastajanja slovenske vojske, kar je bila njegova ključna naloga, saj je bilo treba osamosvojitvena dejanja podpreti s t. i. realno silo. Izvedeli smo, kako usodne so bile za prve slovenske vojake večje pošiljke orožja, kdaj se je tehtnica v obrambni vojni v psihološkem smislu prevesila na našo stran in katera je še danes tista ločnica, ki Slovence deli na »Janševe« in »Kučanove«. Janez Janša ocenjuje, da je bilo dejstvo, da smo se Slovenci uprli agresiji JLA, za Jugoslavijo veliko presenečenje in prav to presenečenje je bistveno pripomoglo k slovenski zmagi. »Oni niso verjeli, da bomo zbrali dovolj poguma za oborožen odpor.« Slovenija 30, Pogovor z osamosvojitelji, Janez Janša, je vodila Rosvita Pesek. Posnet je bil na posestvu Brdo pri koči Jezero, prav tam, kjer so aprila in maja 1991 potekale operativne priprave na osamosvojitev RS.
24. 8. 2020
Igor Bavčar je po aretaciji Janeza Janše v začetku junija 1988 iz Odbora za varstvo pravic Janeza Janše ustanovil Odbor za človekove pravice. V odboru je združil levo in desno usmerjeno civilno družbo, ki se je upirala tedanjim partijskim oblastem. Njegov odbor je odločujoče vplival na demokratične procese v Sloveniji. Nato je postal minister za notranje zadeve v Demosovi vladi in vodil projekt osamosvojitve države. V vladah Janeza Drnovška je kot minister za evropske zadeve koordiniral naslednji ključni cilj države – vstopanje Slovenije v Evropsko Unijo. Leta 2001 je v notranjih obračunih za Drnovškovo nasledstvo v Liberalni demokraciji Slovenije zapustil politiko in odšel v gospodarstvo na vrh podjetja Istrabenz, ki ga je razširil v finančni holding. Danes zaradi finančnih mahinacij z delnicami Istrabenza, obsojen zaradi pranja denarja, prestaja večletno zaporno kazen na Dobu. Pogovor z njim je nastal v okviru 30-letnice nastanka Slovenije, Mojca Šetinc Pašek pa se ob tem ni izognila vprašanjem glede njegove obsodbe in zaporne kazni.
17. 8. 2020
Dr. Dimitrij Rupel je pred 30 leti po zmagi koalicije Demos na prvih svobodnih volitvah prevzel vodenje komiteja za mednarodno sodelovanje. Njegova ambicija je bila jasna: narediti iz komiteja zunanje ministrstvo Republike Slovenije, iz Republike Slovenije kot dela federalne socialistične Jugoslavije pa samostojno državo. V pogovoru zelo jasno naniza, kdo so bili prijatelji Slovenije v tistih ključnih časih in kdo nas je tiščal v Jugoslavijo oziroma: »Vsi naši kontakti, vsi moji kolegi so mi odsvetovali, da gremo po poti neodvisnosti.« Rupel je tudi zaradi svoje pisateljske in sociološke žilice izvrsten pripovedovalec o časih nastajanja naše države in prizadevanjih za mednarodno priznanje, kar je bila njegova odgovornost in naloga. Pogovor z dr. Dimitrijem Ruplom je vodila Rosvita Pesek, posnet pa je bil na Posestvu Brdo, pred Kongresnim centrom, kjer vihrajo številne zastave, tudi zastave držav, ki so nas priznale med prvimi in one, katerih voditelji so zatrjevali, da samostojnosti Slovenije ne bodo nikoli priznali.
13. 8. 2020
Na 1. programu TV Slovenija bomo neposredno prenašali srečanje zunanjih ministrov Združenih držav Amerike in Slovenije, Michaela Pompea in Anžeta Logarja, v Vili Bled, na katerem bosta podpisala ameriško-slovenski memorandum o mobilni tehnologiji pete generacije. Ob dogodku in na novinarski konferenci, ki jo bomo prav tako neposredno prenašali na naši televiziji, bo navzoč tudi predsednik vlade Janez Janša. Ameriški zunanji minister Pompeo je Slovenijo obiskal v sklopu svoje turneje po štirih srednje- in vzhodnoevropskih državah, Češki, Sloveniji, Avstriji in Poljski.
10. 8. 2020
Lojze Peterle je pred 30 leti postal prvi demokratično izvoljeni predsednik vlade Republike Slovenije. Na to mesto je priletel kot meteorit, saj njegovi stranki, Slovenskim krščanskim demokratom na aprilskih volitvah na cvetno nedeljo nihče ni napovedoval zmage. Prva naloga, ki ga je čakala, je bila sestava vlade, ki je štela 26 ministrov in ministric, temu pa so sledila številna simbolna dejanja. Med drugimi tudi odstranitev Titove slike iz sobe, v kateri je zasedala vlada. Peterle je v pogovoru o tem dejanju dejal, da Tito pač ni bil simbol demokratične samostojne Slovenije, za katero si je prizadevala njegova vlada. Osvetlil je nekaj zanimivih podrobnosti iz nastajanja slovenske države, za kar pa seveda ni bil na voljo noben priročnik. Hkrati, je prepričan Peterle, je bila pot Slovenk in Slovencev v samostojnost tako enkratna, da je ni mogoče priporočiti drugim. V 50-minutnem pogovoru z voditeljico Rosvito Pesek je poudaril tudi, da je prav osamosvojitev Slovenije tisto, kar lahko vsi skupaj praznujemo. Pogovor je bil posnet na Račjem otoku Posestva Brdo, prav tam, kjer so se pred 29 leti v tajnosti srečali predsedniki Demosovih strank in vsi po vrsti zatrdili, da so pripravljeni prevzeti politično, pravno in moralno odgovornost za dokončanje procesa osamosvajanja Slovenije.
3. 8. 2020
Milan Kučan je bil pred 30 leti na prvih svobodnih in večstrankarskih volitvah izvoljen za predsednika Predsedstva RS. Pogovor z njim je tekel o prvih simbolnih dejanjih, ki so sledila takoj po izvolitvi, torej razorožitvi Teritorialne obrambe, pokopu po drugi svetovni vojni pobitih v Kočevskem Rogu, razmerjih med tremi vodilnimi politiki tistega časa – torej med njim, Francetom Bučarjem in Lojzetom Peterletom. Kučan je tokrat zelo jasno spregovoril tudi o zavezništvih tistega časa. »Mi pošteno ali naivno povemo Hrvatom vse, oni pa nam bistvene stvari zamolčijo. Od tega je bil odvisen naš odnos.« Kučan je zanikal poseben dogovor, ki naj bi ga sklenil s srbskim voždom Miloševićem, med drugim pa je v 50-minutnem pogovoru odgovoril tudi na vprašanje, zakaj se v Sloveniji ne preseže delitev na Kučanove in Janševe in kaj so razlogi za take delitve. Pogovor z Milanom Kučanom je vodila Rosvita Pesek. Posnet je bil na Posestvu Brdo, prav tam, kjer je intervjuvanec pred 29 leti gostil 5 predsednikov drugih jugoslovanskih republik.
Neveljaven email naslov