Državna volilna komisija je preštela 99,99 odstotka glasov - Borut Pahor je dobil 67,44 odstotka, Danilo Türk pa 32,56 odstotka. Foto: MMC RTV SLO/Klavdija Kopina
Državna volilna komisija je preštela 99,99 odstotka glasov - Borut Pahor je dobil 67,44 odstotka, Danilo Türk pa 32,56 odstotka. Foto: MMC RTV SLO/Klavdija Kopina
Danilo Türk in Borut Pahor
V 2. krogu predsedniških volitev sta se pomerila Borut Pahor in Danilo Türk, večina volivcev pa je podprla Boruta Pahorja, ki je tako postal novi slovenski predsednik. Foto: BoBo

Državna volilna komisija (DVK) je do 21.50 preštela 99,99 odstotka glasov. Prešteli so torej 717.835 glasovnic, od tega jih je bilo veljavnih 703.289, neveljavnih pa 14.546.

Borut Pahor je dobil 67,44 odstotka glasov, Danilo Türk pa 32,56 odstotka glasov.

DVK poudarja, da gre za delne neuradne izide glasovanja, čakajo namreč še glasovnice iz tujine, uradni izidi 2. kroga predsedniških volitev bodo tako znani v nekaj dneh.


Nizka volilna udeležba
Na volitvah predsednika Republike Slovenije je imelo pravico glasovati skupaj 1.711.097 volivcev, glasovalo pa skupaj 717.894 volivcev - volilna udeležba je bila 41,95-odstotna.

Napoved vzporednih volitev povsem točna
Tudi sodeč po izidih vzporednih volitev, ki jih je za RTV Slovenija opravil inštitut Mediana, je četrti predsednik Slovenije postal Borut Pahor.

Pahorju so volivci glede na izide vzporednih volitev namreč namenili 67,03 odstotka glasov, njegov protikandidat Danilo Türk pa je dobil 32,97 odstotka glasov.

150 sodelavcev Mediane je 11.629 naključno izbranih volivcev na različnih voliščih po Sloveniji prosilo, naj na njihovih glasovnicah obkrožijo tistega kandidata, ki so ga obkrožili tudi na uradnih glasovnicah.

49 prijav domnevnih kršitev volilnega molka
Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je v času volilnega molka prejela 49 prijav njegovih domnevnih kršitev. 31 so jih takoj izločili, saj ni šlo za kršitev volilnega molka, na podlagi drugih prijav pa inšpektorat za notranje zadeve obravnava 16 primerov. Pet obravnavanih primerov je povezanih z družbenimi omrežji, štirje z objavami na televiziji, po dva primera z objavami v tiskanih medijih, s plakatiranjem in z objavo na radiu, en primer pa s spletnimi stranmi.

Večina prijav obravnavanih primerov prihaja iz osrednjeslovenske regije, v osmih primerih so domnevni prekršek storili v medijih, v šestih pa je volilni molk storil posameznik. V enem primeru je domnevni prekršek storil organizator volilne kampanje, v enem primeru pa je šlo za nameščanje novih plakatov.