Teolog Božo Rustja je odkrito izrazil dvom o
Teolog Božo Rustja je odkrito izrazil dvom o "skromnem" premoženju, ki ga je javnosti razkril zdajšnji predsednik dr. Danilo Türk. Foto: MMC RTV SLO
Pogledi Slovenije
Erik Brecelj
Država je pred razpadom, je bil oster Erik Brecelj. Foto: MMC RTV SLO
Rado Pezdir
Rado Pezdir je ugotavljal, da bi bilo najbolje, če bi bil slovenski predsednik sociopat, ki mu ne bi bilo jasno, kaj se dogaja med Slovenci. Foto: MMC RTV SLO

Vprašanje »Kakšen naj bo bodoči predsednik" je izhodišče debate slovenskih intelektualcev v oddaji Pogledi Slovenije. Vsi gostje so se uvodoma strinjali, da je predsednik republike prva moralna avtoriteta v državi. »Predsednik je stičišče moralnih in pravnih načel,« je označil funkcijo predsednika republike filozof dr. Lenart Škof.

Teolog Božo Rustja je opozoril, da bi moral predsednik izkazati spoštovanje do vseh žrtev, ne pa biti selektiven. Ekonomist Rado Pezdir je ob tem opozoril, da moramo imeti takšnega predsednika, ki je moralna avtoriteta, in ga tako jemati, ne pa da bi ga pljuvali, ko bi šel na prireditev blizu drugega političnega pola.

Kirurg dr. Erik Brecelj je menil, da če predsednik države nima ugleda pri ljudeh, je bolje, da ne hodi ne na eno ali drugo stran in neti sovraštva. "Žal smo preveč razklani," je menil Brecelj in dodal, da bo razklanost najbrž trajala še nekaj časa.

Predsedniške volitve na družbenih omrežjih:

MMC-Slovenija na Facebooku
in
#rtvolitve2012

Predsednik bi moral biti sociopat
Dr. Lenart Škof je kot anomalijo pri slovenskih predsednikih omenil, da je bolj kot to, da politične stranke predlagajo kandidate za predsednike, nerodno, da so se kandidati za predsednika zbirali okoli nekega ideološkea jedra.

"Potrebovali bi sociopata" pa je kot idealnega predsednika, ki mu ne bi bilo jasno, kdo so "rdeči" ali "beli" oziroma, ki mu ne bi bilo jasno, kaj se dogaja med Slovenci, opisal Rado Pezdir. Seveda pa bi moral biti podvržen moralnim načelom.

Trenja med predsedniki
Med zdajšnjim predsednikom vlade Janezom Janšo in predsednikom republike je večkrat prišlo do medsebojnih trenj, ki sta jih tudi javno izražala. Pravnik dr. Erik Kerševan je menil, da bi se morala predsednika pogovarjati, kar se dogaja v vseh demokratičnih državah.

Da izjave predsednika ne bi smele vzbujati apatije in panike ter da ustvarjanje strahu ne pripelje k dodatni motivaciji za spoprijemanje s težavami v državi, je tudi menila psihologinja dr. Ljubica Marjanović Umek.

Dr. Erik Brecelj je opozoril, da imajo vsi trije predsedniški kandidati že določeno politično zgodovino. Pahor je dejal, da je tudi sam kriv za sedanji položaj v Sloveniji. Zakaj potem kandidira, če je kriv za sedanje razmere, se je med drugim spraševal Brecelj.

Hkrati je pozval vse kandidate, naj že zdaj povedo, kakšno odgovornost bodo prevzeli, če bodo njihovi podporniki, proti katerim potekajo sodni ali preiskovalni postopki, spoznani za krive.

Predsedniki in njihovi podporniki
Vsi predsedniški kandidati imajo podpornike v vodilnih politikih, poraja pa se vprašanje, ali se bodo po izvolitvi lahko izvili iz primeža podpornikov. Vsi gostje so bili bolj kot ne enotni, da bi moralna avtoriteta to morala storiti.

Dr. Brecelj je zelo pikro dejal, da se vidi, kam smo Slovenci prišli s hlapčevstvom, ko smo s sklonjeno hrbetnico čakali, da bi dobili nekaj dobili malega od države. »Država je pred razpadom,« je bil še oster Brecelj.

Ali potrebujemo predsedniške volitve ?
Ob razmisleku, ali bi bilo v prihodnje dobro, da ima Slovenija še vedno predsedniške volitve, ali bi bilo bolje, da ga izvoli parlament kot v Nemčiji ali na drug način, so bila mnenja različna, vendar se je večina strinjala s sedanjo ureditvijo izbora predsednika republike.

G. C.

Pogledi Slovenije
Pogledi Slovenije