Vsak izmed nas je lahko žrtev dezinformacij, kar sta na lastni koži občutili tudi Tina in Ana. O najuspešnejši slovenski smučarki Tini Maze se je pred časom pojavila »domnevna novica«, da jo toži banka, nekdo je celo objavil fotografijo, na kateri ima Tina modrico, in ki je namigovala, da je bila pretepena. Ime pevke in televizijske voditeljice Ane Praznik pa so zlorabili za širjenje dezinformacij z namenom promoviranja kriptovalut. Pojavile so se tudi »lažne novice«, da je bila aretirana, in celo prirejene fotografije, na katerih je pretepena. Čeprav je šlo za precej očitno laž, so nekateri tem dezinformacijam nasedli. Ana in Tina sta svoje sledilce na Instagramu zato pozvali, naj bodo kritični pri prebiranju novic ter naj takšnih senzacionalističnih novic ne delijo naprej.

Kaj so dezinformacije?

Dezinformacije so zavajajoče ali nepravilne informacije, ki jih širijo posamezniki, organizacije in države. Njihov namen je, da vas zavedejo ali pa želijo z vami manipulirati in vplivati na splošno javno mnenje. Ustvarjajo zmedo, vzbujajo jezo, strah, želijo škodovati ugledu posameznikov, organizacij ali institucij in držav. Uporabljajo se za pretirano poudarjanje razlik v javnih polemikah ali celo za vplivanje na politične procese. Zmanjšujejo našo sposobnost, da bi se odločali na osnovi verodostojnih podatkov in informacij, zato spodkopavajo zaupanje v državne institucije, medije in ogrožajo demokracijo.

"Demokracija je napadena"

"Sovražnik pravzaprav ni več ideologija, temveč resnica sama. Gre za napad na zamisel, da je svet mogoče razložiti. Če sveta ni mogoče razložiti in ni nič resnično, potem samo zaupaš najmočnejšemu. Demokracija je napadena, zato moramo zgraditi informirano družbo, ki se bo zavedala nevarnosti dezinformacij in umetne inteligence," je v vladnem podkastu GOVSI povedal Nicholas J. Cull, eden vodilnih učenjakov na področju mednarodnih odnosov in tako imenovane mehke moči. Edini razlog za širjenje dezinformacij je, da nasprotniku otežiš življenje, pravi in dodaja, da so dezinformacije izziv za vse.

»Tega ne potrebujemo«

Za avstralsko plesalko breakdancea Rachael Gunn so nekateri kritiki na spletu trdili, da je v Pariz prišla zgolj zato, ker je bil v odboru, ki je izbiral avstralske potnike na olimpijske igre, njen mož. Njena in podobne zgodbe kažejo, da »ljudje ponavljajo nekaj, kar se sliši verjetno, da bi dobili pozornost svojih prijateljev«. pojasnjuje Cull. »Vloga dobrega državljana v povezavi s podatki je, da razmisliš, preden zgodbo pošlješ naprej, hkrati pa morda zavrneš prijatelja, ki ti pošlje nekaj, kar ti ne ustreza, kar je pristransko in spominja na dezinformacijo. Poveš, da tega ne potrebujemo,« pojasni rešitev za omejitev širjenja dezinformacij.

»Kdo stoji za tem sporočilom?«

Zgraditi moramo informirano družbo, ki se bo zavedala nevarnosti dezinformacij in umetne inteligence, poudarja profesor. Del tega je tudi medijsko opismenjevanje oz. izobraževanje. »Vsakič ko gledamo medije, bi se morali vprašati, od kod izhaja ta medij, to sporočilo. Še posebej, ko sporočilo spodkopava našo družbo. Kdo stoji za sporočilom? Bodite ozaveščeni potrošniki. Še pomembneje pa je, da ste ozaveščeni posredniki informacij. To je ključ, da porazimo to nevarnost,« meni.

Nekateri mediji so opravili odlično delo »in pojasnili ljudem, da lahko pričakujejo ponaredke. Moja mama ima več kot 90 let in mi je zadnjič rekla, naj bom pozoren na fotografije in naj preštejem prste na njih, ker umetna inteligenca še ne zna narediti rok, ki so zato čudne. Ko gledaš fotografijo na spletu, preveri število prstov.«

Ne sodelujte pri širjenju dezinformacij!

Zavedanje, da dezinformacije obstajajo in da je vsak izmed nas lahko njihova tarča, je torej prvi korak k zaščiti. Dezinformacije delujejo na čustveni ravni, širijo pa se hitreje, kot jih je mogoče zajeziti, zato ne sodelujete pri njihovem prenašanju.

Pri prepoznavanju dezinformacij si lahko pomagate s preprostimi navodili:

- Poznate medij (vir) informacije? Mu zaupate? Če ga ne poznate, ga preverite.

- Preverite avtorja. Ali je pod novico podpisan avtor? Ga poznate? Ga lahko preverite s preprostim iskanjem na spletu?

- Kakšen je jezik novice? Slovnične in pravopisne napake, nelogični stavki – vse to je lahko znak, da je bila novica zgolj rezultat strojnega prevajanja.

- Preverite datum novice. Resni mediji ne (po)objavljajo novic s starimi datumi.

- Preverite fotografijo. Ima pripisanega avtorja?

- Preverite novico pri različnih virih. Redko se zgodi, da je novica objavljena le na enem mestu.

- Če gre za nenavadno vsebino, se vprašajte, ali gre morda za šalo. Razmislite tudi, ali vaša prepričanja vplivajo na vašo presojo.

»preBERI, preMISLI, PREVERI«

Na spletnem mestu državne uprave GOV.SI je tematska podstran o dezinformacijah z dodatnimi poglobljenimi vsebinami. Spremljajte tudi naš profil 'Ustavimo dezinformacije' oziroma @SloVsDezinfo na družbenih omrežjih X, Facebook in Instagram.

Več o tem, kakšne dezinformacije se širijo, lahko izveste tudi v tedenskem poročilu spletne strani EUvSDisinfo, ki ga prevajamo tudi v slovenščino in objavljamo na GOV.SI.