Ptičja gripa je postala zaenkrat predvsem za ptice kruta resničnost tudi v Evropi. Foto: EPA
Ptičja gripa je postala zaenkrat predvsem za ptice kruta resničnost tudi v Evropi. Foto: EPA
Vojaki na terenu
Slovenski vojaški inštruktorji bodo v Iraku svoje izkušnje z domačega terena prenašali na iraške vojake. Foto: Slovenska vojska
Protesti muslimanov
Danska je zaradi objave karikatur, ki po mnenju muslimanov žalijo preroka, postala trenutno najbolj aktualna sovražnica pravovernih. Foto: EPA
Dick Cheney na lovu
Medalja zimskih olimpijskih iger v Torinu
Žal se za olimpijskim zlatom pretekli teden ni mogel skriti nihče izmed slovenskih udeležencev v Torinu. Foto: EPA

Seveda tudi pri ptičji gripi ni šlo brez že kar tradicionalnih prerekanj, kdo je kaj naredil prav in kdo narobe, pojavljale in iskale so se napake, pozivalo se je k odgovornosti, celo odstopom.

Sicer pa so v državi od petka naprej začeli veljati najstrožji ukrepi glede zapore, napajanja in hranjenja perutnine, saj je takrat iz referenčnega laboratorija v Angliji prišla potrditev, da je imel eden izmed poginulih labodov virus H5N1.

S podobnimi težavami kot Slovenija se je pretekli teden soočalo več evropskih držav. Ob tem ni nič kaj obetavno izzvenelo sporočilo, da bodo po podatkih centra EU-ja za preprečevanje in nadzor bolezni članice za morebitno pandemijo ptičje gripe pripravljene šele čez eno leto.

Dokaj tiho pa so se proti Iraku odpravili štirje vojaški inštruktorji, zaradi katerih je bilo pred izbruhom ptičje gripe še kako napeto na slovenski politični sceni. Najprej so odpotovali v Neapelj, od koder bodo 24. februarja odšli na šestmesečno misijo v Irak, kjer bodo delali kot inštruktorji.

Trije podčastniki in častnik bodo v južnoitalijanskem mestu opravili dodatno usposabljanje, potem pa se bodo z Natovim kontingentom napotili v Irak. V centru Al Rustamija blizu iraškega glavnega mesta Bagdad bodo prihodnjih šest mesecev sodelovali pri usposabljanju iraških varnostnih sil.

Ob vsem perju, ki je letelo naokoli zaradi ptičje gripe, je bila deležna manj pozornosti, kot bi si jo verjetno prislužila sicer, tudi vložena zahteva za registracijo društva Gibanja za pravičnost in razvoj, ki je na upravni enoti v Ljubljani vložilo zahtevo, da se registrira kot društvo.

Kot ustanovitelj gibanja je zahtevo podpisal predsednik države Janez Drnovšek. Dejstvo, da je gibanje začelo delovati kot društvo, pa po njegovih besedah še ne pomeni, da se nekoč ne bi moglo spremeniti v neodvisno listo kandidatov.

V svetu pa je še vedno odmevalo dogajanje, povezano z objavo spornih karikatur. Vedno znova se pojavljajo nove skupine ogorčenih vernikov, ki po navadi na nasilen način izražajo svojo prizadetost.

Pretekli teden so bili očitno najbolj prizadeti verniki v Libiji, ki jih je razjezil italijanski minister za reforme Roberto Calderoli, ki je v javnosti nosil majico z eno izmed karikatur, s katerimi so najprej danski, nato pa še nekateri drugi zahodni mediji razburili številne muslimane po svetu.

V nasilnih protiitalijanskih protestih v Libiji je zaradi posredovanja policije umrlo najmanj deset ljudi. Zato je libijski ljudski kongres zaradi čezmerne uporabe sile proti protestnikom v Bengaziju razrešil notranjega ministra Naserja Al Mabruka Abdalaha in poveljnike policije v mestu, mrtve protestnike pa označil za mučenike in razglasil dan žalovanja.

Zaradi protestov je nekaj manj pozornosti deležen tudi Iran, ki je sicer potrdil, da je prejšnji teden spet zagnal proces za bogatenje urana, vendar pa centrifug še ni začel uporabljati.

Za malce sproščenosti na svetovni medijski sceni pa je poskrbel ameriški podpredsednik Dick Cheney, ki je med lovom ranil 78-letnega odvetnika Harryja Whittingtona. Zgodba se je za udeleženca končala srečno, saj je žrtev preživela, nespretni lovec pa za dejanje ne bo odgovarjal.

Pristojni šerif okrožja, v katerem se je zgodila nesreča, je namreč podprl zgodbo ameriškega podpredsednika, da je bilo streljanje zares nesreča, saj lovci niso popivali, hkrati pa so bili opremljeni z ustrezno zaščitno opremo. Nekateri mediji pa so seveda celotno dogodivščino z velikim veseljem spremenili v norčevanje iz nespretnega lovca.

Ljubiteljem kulture pa bo pretekli teden med drugim ostal v spominu tudi zaradi podeljenih filmskih nagrad v Berlinu. Zlatega medveda 56. mednarodnega filmskega festivala Berlinale je za svoj prvenec Grbavica prejela sarajevska režiserka Jasmila Žbanić.

Še več zlata pa so pretekli teden razdelili na zimskih olimpijskih igrah v Torinu. Žal ne bo nobena izmed žlahtnih medalj odpotovala v Slovenijo, saj je večina slovenskih športnikov dosegala precej slabše izide.

Bistveno bolj zadovoljna z izkupičkom medalj pa sta bila v soboto Norvežan Kjetil Andre Aamodt in Hrvatica Janica Kostelić, ki sta postala prva alpska smučarja s štirimi zlatimi olimpijskimi medaljami.

Sicer pa so po tednu dni zimskih olimpijskih iger tri najuspešnejše lovilke medalj Združene države Amerike, Nemčija in Rusija.