Slovenci v Prekmurju so do konca prve svetovne vojne spadali pod ogrski del avstro-ogrske monarhije in se zato razvijali ločeno od drugih sonarodnjakov v avstrijskem delu. Po odločitvi pariške mirovne konference, da bo tudi pokrajina severno od Mure del novonastale Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, so bila potrebna številna prilagajanja in spremembe.

Na te pomembne dogodke tako za Prekmurje kot celotno Slovenijo se bodo v soboto v Beltincih spomnili številni sodelujoči pri državni proslavi in cerkvenem bogoslužju. "Želimo si, da bi v dobrem vzdušju vsi skupaj praznovali," je dan pred praznikom v oddaji Dan v Prekmurju, ki so jo pripravili na TV Slovenija, povedal Boris Kučko iz murskosoboške škofije. Ob tem je spomnil, da so sveto mašo darovali tudi pred 100 leti ob razglasitvi odločitve pariške mirovne konference.

Državno in cerkveno slavje bo potekalo v občini Beltinci, saj je bila na beltinskem trgu vojaška oblast nad Prekmurjem pred stoletjem slovesno predana civilni upravi.

Starejši in z višjo brezposelnostjo kot preostala država

Kakšno je Prekmurje danes? V pokrajini z 19 občinami živi 77.000 prebivalcev, kar pomeni 3,7 odstotka celotnega slovenskega prebivalstva. Ljudje so starejši od slovenskega povprečja, rodi se manj otrok, naravni prirast pa je negativen.

Pred desetletjem sta se zrušila desetletna trdna gospodarska stebra Mura in Pomurka, kar je povzročilo veliko negotovost in brezposelnost. Še danes je stopnja brezposelnosti občutno višja kot v preostalih delih države. Zdi se, da si od pogroma teh dveh gospodarskih stebrov Prekmurje še danes ni popolnoma opomoglo. Pa tudi sicer se vasi praznijo, poudarja dopisnica TV Slovenija Cirila Sever.

Zakon je eno, ukrepanje drugo

"Iz Ljubljane do Prekmurja se očitno ne vidi, Prekmurci si moramo veliko bolj prizadevati, da nekaj dosežemo. Obletnice, sploh stoletnica, je priložnost za analizo razvoja in za pogled naprej," je ob tem opozoril dolgoletni poslanec Nove Slovenije Jožef Horvat, ki je doma iz Žižkov. Pred dnevi je pisal premierju Marjanu Šarcu pismo, v katerem mu je predlagal ustanovitev strateško-razvojnega partnerstva za Pomurje. Prepričan je namreč, da je treba zapisane strategije razvoja iz preteklosti zdaj tudi realizirati. Vlade so se v preteklosti težav lotevale z interventnimi zakoni in spodbudami, a kot so našim novinarjem povedali domačini, pogosto brez posluha za predloge Prekmurcev samih. "Razvoj je blokiran tudi zaradi državne birokracije. Morda bi to lahko bil pilotni projekt za druge regije," je dodal Horvat.

"V občini Rogaševci še polovica prebivalcev nima državnega vodovoda. Štiri leta smo prosili državo, da bi uredili vodovod, a sredstev ni bilo do lani. Upamo, da ga bomo zdaj v dveh letih končno zgradili," vsakdanje težave nekaterih domačinov opiše župan občine Rogaševci Edvard Mihalič. "V naslednjih sto letih bi lahko Slovenija tudi nam nekaj dala," je pristavil.

V zadnjih mesecih so znova vzplamtele razprave o nujnosti uvedbe pokrajin ali vsaj ene – pomurske. Mnogi župani stavijo, da bi povezana regija lahko bila priložnost za preboj iz negativnih statistik. Nanjo stavita tudi župan Beltincev Marko Virag in županja Črenševcev Vera Markoja. Prepričana sta, da bi pokrajina lažje kandidirala za evropska sredstva in bila močnejši sogovornik z državno upravo.

Več samoiniciativnosti, manj tarnanja

Medtem ko Ivan Markoja, župan Odrancev, ki ima tudi najdaljši staž med vsemi župani, ne deli optimizma. "Vse bo odvisno, kdo bo te pokrajine vodil, že zdaj smo imeli različne institucije, pa niso kaj prida naredili," razmišlja. Verjame pa v samoiniciativnost in trud, da se prebivalcem zagotovijo dobre življenjske razmere. Prav za občino Odranci je statistični urad obavil podatke, da je po starosti prebivalcev najmlajša prekmurska občina in župan težave s premalo prostora v občinskem vrtcu vidi kot sladke. "Vsi skupaj si moramo prizadevati za dobro okolje in priložnosti." Prav v tej po površini najmanjši slovenski občini bodo namreč kmalu odprli obrat švicarskega podjetja Limec Soluton, ki izdeluje visokotehnološke izdelke in ki bo delo ponudil 150 ljudem.

"Ko smo dobili avtocesto, smo izgubili priložnost tarnanja nad odrezanostjo. Priložnost za gospodarstvo je izvoz v EU in morda tudi v svet," o samoiniciativi in pregovornem tarnanju pove gospodarstvenik Štefan Sobočan, prokurist podjetja Varis. Priložnosti v Prekmurju so, le odločiti se je treba, kam se usmeriti. "Če bi v Prekmurju zasadili tretjino njiv s konopljo, bi samo za popularne CBD-kaplice lahko iztržili 20 milijard evrov," ob tem doda Dejan Rengeo, gojitelj industrijske konoplje. A spet se zatakne pri predpisih in včasih preveč vnetem prevzemanju evropskih določil, poudarijo sogovorniki v oddaji.

"Tudi v majhnih okoljih se da marsikaj ustvariti," se strinja Matej Fisher, publicist in fotograf, avtor kuharske knjige o Prekmurju, ki poleg starih receptov predstavlja prekmursko umetnost, jezik in običaje, vsemu pa z zanimivimi fotografijami doda moderen, urban pridih. "Ko smo prekmursko kuharico prinesli v New York v eno najbolj znanih knjigarn s kulinarično literaturo, je bil lastnik navdušen in je objavil, da tudi po 35 letih prodajanja kuharskih knjig dobi novo iz delčka sveta, od koder je ni imel še nikoli."

Zdravstvene težave in melanholija

So pa v tem delčku sveta, ki slovi po odlični kulinariki, zasanjanih ravnicah, spevni ljudski glasbi, žal stres modernega življenja in krute spremembe gospodarske situacije pustile resne sledi v zdravstvenem stanju. Prekmurci so statistično več dni na leto na bolniškem dopustu in dosežejo nižjo starost. Po ugotovitvah zdravnika Štefana Horvata, ki je v štiridesetih letih pregledal številne Prekmurce, je tukaj več srčnih in možganskih kapi kot sicer po Sloveniji. "Srce je organ čustev in Prekmurci nismo depresivni, smo pa melanholiki. Utapljamo se v nezavedno melanholijo, zato smo manj sposobni obvladovati zahtevke sodobnega stresa, prekmursko srce je preobremenjeno," je povedal Jože Magdič, nevropsihiater in nekdanji poslanec. Jožica Maučec Zakotnik, strokovnjakinja za programe zdravstvene preventive in zgodnje odkrivanje različnih obolenj, je zato na vlado apelirala, naj se začne ukvarjati s tem, kako Prekmurje dvigniti, da kljub melanholični duši in statistikam pride na višjo raven zdravja in razvoja.

"Kjer ni infrastrukture, je vse težje"

V Prekmurju živi tudi številčna romska populacija, ki se že desetletja spopada z uravnoteženjem razvoja svojih skupnosti in ohranjanja lastne kulture. "Ključnega pomena je izobrazba, ki pomaga, da se Romi lažje vključijo v družbo. Stanje se izboljšuje, a še vedno ni tako na visoki ravni, saj je izobrazba povezana tudi z bivanjskimi razmerami in kjer ni infrastrukture, je vse težje. Izobražen človek je lažje zaposljiv," poudari Nataša Horvat, poglavarka Romov v Dolgi vasi in romska svetnica v lendavskem občinskem svetu.

Ko postaneš manjšina ...

Pisano narodnostno mešano sestavo prebivalstva pokrajine oblikuje tudi prisotnost madžarske manjšine, ki je del slovenske države postala z istim dokumentom, kot so se z matičnim narodom združili prekmurski Slovenci – trianonsko pogodbo. Ta je bila za Madžare šok, saj niso pričakovali, da bodo del katere koli druge države kot Madžarske, pove László Göncz, direktor Zavoda za kulturo madžarske narodnosti in nekdanji poslanec. "Drugi šok je sledil po 2. svetovni vojni, ko se je meja hermetično zaprla z Madžarsko, ni bilo več stika. Ugodna manjšinska politika se je začela vzpostavljati v 70. letih in pozneje. Danes v Prekmurju živi manjša madžarska skupnost, veliko je mešanih zakonov in dvojne identitete," je dodal.

Podobno usodo so doživele slovenske vasi v Porabju, ki so ostale na madžarski strani. Tudi tam se danes - podobno kot na slovenski strani - spopadajo z manjšanjem števila prebivalcev. "Mladi ne le odhajajo, ampak se ne vračajo. Naša majhna slovensko skupnost je zato še bolj ogrožena. Zato bi morali težiti k pokrajini, kjer se da živeti – urejena infrastruktura, ceste, dobre šole, uprava in tudi možnost družabnega življenja. Seveda pa so najpomembnejša delovna mesta," opiše Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem. Porabje je po njenem mnenju ena najlepših pokrajin Madžarske, saj je del nacionalnega parka, ker so predniki znali ohraniti naravo.

Da bi ohranili delček temnega neba

To bi morala biti ena prednostnih nalog tudi na prekmurski strani, je prepričana direktorica Krajinskega parka Goričko Stanka Dešnik. Treba bo poskrbeti za Muro, saj je vodnih virov v tej presušni pokrajini premalo, čisto naravno okolje z delčkom izginjajočega temnega neba, kjer pogled na zvezde ne zastirajo umetna svetila, pa bi lahko postal tudi turistična destinacija z dodano, predvsem pa drugje že izgubljeno vrednostjo.

Sorodna novica Prek Mure prelita širina - na Arsu vsak dan glasovi Prekmurja

V teh sto letih se je torej dogajalo marsikaj. Prve vojne se skoraj nihče več ne spomni, druge že bolj, še bolj svež je spomin na socializem in novo Jugoslavijo, najbolj na dogodke po osamosvojitvi. Tudi Prekmurci radi primerjajo življenje v različnih obdobjih, ocenjujejo današnji čas in priložnosti, ki jih ponudi, ugotavlja dopisnik TV Slovenija Boštjan Rous.

Razprava se bo morda vsaj letos, ko se spominjamo dogodkov pred 100 leti, razširila na celotno državo.

Slovesno v Beltincih

Ob stoti obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in prazniku občine Beltinci je zvečer potekala občinska slovesnost. Slavnostni govornik je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je med drugim dejal: ''To ni proslavljanje, ki je uperjeno proti kakšnemu drugemu narodu ali narodni skupnosti, ki živi z nami. Najmanj proti Madžarom. To je slovesnost, kjer se s ponosom spominja zelo pomembne odločitve, da smo Slovenci takrat pokazali naklonjenost ideji zedinjene Slovenije."

Za tem so svojemu namenu predali pomnik na dogajanje pred stoletjem, ki ga je blagoslovil kardinal Franc Rode. Delo kiparja Mirka Bratuše je sestavljeno iz 27 stebrov, kar ponazarja število pomurskih občin. Stebri so iz žganega inoksa, na njih pa so podobe Ivana Jeriča, Matije Slaviča in Jožefa Klekla starejšega. Med drugim simbolizirajo pokončnost, vitalnost ter vizionarsko in pokončno zrejo v svet. Gre za urbano stvaritev s pršilci za vodo, pri čemer voda simbolizira Muro – reko ki ne ločuje, ampak povezuje, obenem pa predstavljajo tudi meglice nad mursko vodo.