Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Knjigo Prekmurje, ki jo je napisal dr. Matija Slavič, izvedenec za Prekmurje na pariški mirovni konferenci leta 1919, ima v lasti Ivan Zadravec iz Beltincev.
"Pesmarico mi je ob krstu podaril zdaj že pokojni gospod mag. Ludvik Novak, evangeličanski duhovnik in senior," o knjigi iz leta 1970 pove Tadeja Hari.
Tadeja Hari nam je poslala Evangeličanski koledar iz leta 1935, ki ga je kupil njen pradedek, Janez Ouček. "Po babičinem pripovedovanju so zelo radi brali in Evangeličanski koledar je bil dosegljiv vir leposlovja."
Knjigo, natisnjeno leta 1928, so babici Tadeje Hari kupili njeni starši malo pred začetkom druge svetovne vojne. Uporabljala jo je pri verouku, ki ga je obiskovala pri duhovniku Adamu Lutharju v Puconcih.
Dűhovni áldov ali Molitvene knige je v 30. letih prejšnjega stoletja dobila v dar praprababica Tadeje Hari Rozalija Ouček, roj. Novak. Podaril ji ga je njen zet – ki ga nikoli ni srečala – Imre (Jimmy) Bunderla iz Betlehema v Pensilvaniji, ZDA.
Tadeja Hari nam je poslala knjigo Krščanske cerkvene pesmi iz leta 1852. V njej so zbrane pesmi in molitve in so jo nekoč verjetno uporabljali pri bogoslužju.
Gregor Kovač nam je poslal prvo izdajo madžarsko-vendskega (prekmurskega) slovarja, ki ga je pripravil evangeličanski učitelj in eden najplodovitejših evangeličanskih piscev konca 19. in začetka 20. stoletja Janoš Flisar (1856‒1947).
Zgodovina slovenskega naroda iz leta 1910 in 1928 sicer nista neposredno vezani le na Prekmurje, jih pa objavljamo, ker so bile te knjige, ki jih je izdajala celovška Mohorjeva družba za Prekmurce zelo pomembne.
Jože Rous iz Beltinec je fotografiral del svoje zbirke starih molitvenikov, ki so izhajali med 1881 in 1929. Tiskali so jih v Ljubljani, Budimpešti, Celovcu, Mariboru in v Radgoni.
Jože Rous iz Beltinec nam je poslal fotografije zbirke Marijinih listov za obdobje 1904–1925, ki so ročno vezani v knjige. Urejal jih je Jožef Klekl starejši.
Robert Ritlop hrani doma zanimivi knjigi in zbirko evangeličanskih koledarjev. Njegova edicija Kuzmičevega Novega zakona je izšla v Beogradu leta 1928.
Borut Klepec nam pošilja zemljevid Slovenske krajine. Vsi smo radovedni, katerega leta je izšel. Morda ima kdo enakega in pozna lestnico?
Lea Vöröš nam je poslala fotografijo korespondence njenega rojaka Števana Küharja iz Bratoncev, ki je znan in pomemben kot zbiralec folklornega gradiva.
Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, nam je poslal nekaj strani rokopisa njegove pratete, torej zapuščino kuharskih receptov, ki so jih uporabljale vsaj tri generacije gospodinj družine Luthar.
Slovenski in prekmurski pisatelj, pesnik in scenarist Branko Šömen je v našo zbirko prispeval dve knjigi.
Lizika in Vanček Zadravec v svoji spominski škatli hranita spomine svojih prednikov iz 1. svetovne vojne, stare molitvenike in tednik Tedenske slike iz obdobja pred drugo vojno, ki je prinašal novice s sveta.
Irma Brodnjak, višja kustodinja v Galeriji Murska Sobota, nam je pokazala arhivske fotografije, ki so nastale med gradnjo stavbe, v kateri še danes domuje Galerija Murska Sobota.
Starši Jožeta Mertüka so se v 30. letih iz rodnih Beltincev odpravili na delo v Francijo. Iz tistega časa jim je kot spomin ostalo nekaj zanimivih dokumentov, fotografij in knjig.
Na Dunaju delujoči prekmurski fotograf Matej Fišer, avtor knjige Tradicionalna prekmurska kuharica, nam je poslal preslikavo receptov kuharice, ki je v 30. letih delovala v hotelu Dobray v Murski Soboti. Nekatere je uporabil tudi v svojem izboru receptov.
Ana Mertük nam je poslala molitvenik njenih staršev iz Nedelice. Pisali so se Hozjan.
Neveljaven email naslov
