Izbor odgovorov: "Predaleč. Davna zgodovina. Nihče ni več živ. Skoraj brez izjeme na isti strani in manjka nasprotni pol. Ni šlo za "našo" stvar, saj so bili Slovenci le kamenček v mlinskem kamnu velesil. To je stvar za "kopače" soške fronte. Kdo se rad spominja poraza?"

V letu 2014 kljub tako rekoč stalni krizi v Sloveniji, Sočiju in Ukrajini preprosto ne moremo mimo neslavne stoletnice začetka 1. svetovne vojne, ki je zdaj res oddaljena že stoletje, a je po drugi strani prinesla takšen zgodovinski prelom, ki nas še danes (ne)vede zaznamuje.

Ali poznate najbolj krvavo bitko slovenskih vojakov v zgodovini? Ne, to ni Medvedjek, ne Jelenov žleb, to je bila za cesarsko-kraljevo vojsko porazna bitka v Galiciji konec avgusta in v začetku septembra 1914. V bitki pri Gnili Lipi in Zloczowu so bili tudi slovenski polki zdesetkani, v nekaj dneh je padlo 5 tisoč vojakov iz slovenskih dežel, na stotine jih je bilo ujetih in ranjenih. Za ponazoritev: prvi teden septembra sta imela 97. tržaški polk in 87. celjski polk, ki sta se borila skupaj, od prej 8 tisoč vojakov za boj pripravljenih le še 400 vojakov.

Poleti 1914 so naši predniki kot na paradi odšli v mesoreznico, ki je po štirih letih uničujočega delovanja pometla s štirimi velikimi cesarstvi, razbit je bil tudi državni-rodbinski okvir, v sklopu katerega je 500 let živela večina Slovencev. Krvava zora je naznanila kratko in burno 20. stoletja (1914-1991 po Ericu Hobsbawnu): 1. svetovna vojna je zrušila znani stari svet v Evropi in s posledicami neposredno povzročila 2. svetovno vojno. Razplet največjega spopada v zgodovini človeštva je prinesel hladno vojno, ki je odmrla poleti 1991, ko se je rodila tudi samostojna Slovenija.

Zakaj je 1. svetovna vojna tako močno izginila iz kolektivnega spomina Slovencev? V Sloveniji se državni vrh dogodkov izpred stoletja še najbolj spomni sredi poletja ob Ruski kapelici pod Vršičem. Hvalevreden dogodek, a po drugi strani, kdaj so se nazadnje polagali venci na pokopališčih Galicije in Karpatov? Tam na vzhodu je umrla kar polovica vseh Slovencev med vojno, ki je po novejših podatkih zahtevala življenja 36 tisoč slovenskih vojakov. A temu krvavemu davku je ob koncu vojne med podhranjenim civilnim prebivalstvom sledil še smrtonosni pohod španske gripe.

Kakšna katastrofa je bila vojna 1914-1918, izpričuje tudi demografija: leta 1921 je bilo na ozemlju današnje Slovenije 22 tisoč moških manj kot ob popisu 1911. Za primerjavo: 2. svetovna vojna je po opravljenem celostnem popisu žrtev zahtevala življenja dobrih 97 tisoč Slovencev, pri čemer pa je bilo po popisu prebivalstva iz leta 1948 celo 2 tisoč moških več kot ob popisu leta 1931.

Soška fronta (1915-1917) je iz razumljivih nacionalnih in geografskih dejavnikov daleč najbolj prepoznan dogodek 1. svetovne vojne, saj je tudi največja vojaška operacija, ki je kdaj v zgodovini potekla na ozemlju Slovenije. Na fronti med Krnskimi Alpami in Tržaškim zalivom se je borilo več kot milijon in pol vojakov, pri čemer je po zadržanih ocenah umrlo 300 tisoč ljudi, daleč največ na Krasu, kjer je Doberdob, prijetna slovenska vas na drugi strani zdajšnje odprte meje pridobil zlovešč stih: "Doberdob, slovenskih fantov grob".

Ob dogodkih izpred stotih let tako želimo na MMC-ju s posebnim portalom Svetovna vojna 1914-1918 spomniti in opomniti na obdobje, ko se je svet zapletel v prvo visokotehnološko in totalno vojno po vsem svetu in osvetliti predvsem slovenski zorni kot strahotnih let velike vojne. Pri tem vabimo k sodelovanju tudi vas uporabnike, da prispevate zgodbe svojih prednikov.

Ne želim(o) si slavljenja vojne, čaščenja slovenskih žrtev za ob-koncu-razpadlo-v-prah očetnjavo, poveličevanja junaštva ali osupljivega tehničnega napredka v želji po čim večjem uničevanju življenj, temveč povedati zgodbe neizprosnega boja za preživetje tako na frontah kot doma ljudi, ki pred stoletjem niso imeli naše sreče.