V Oseku je delovala ena izmed zalednih bolnišnic. Foto: Kulturno in turistično društvo Osek
V Oseku je delovala ena izmed zalednih bolnišnic. Foto: Kulturno in turistično društvo Osek
Bolnišnica v Oseku
Obsegala je od 15 do 20 stavb. Foto: Kulturno in turistično društvo Osek
Osek nekoč in danes. Foto: Kulturno in turistično društvo Osek
Osek danes. Foto: Kulturno in turistično društvo Osek
Vojaška bolnišnica pri Oseku

Tik ob vasici Osek v Vipavski dolini, dobrih deset kilometrov od Nove Gorice, je med prvo svetovno vojno delovala vojaška bolnišnica, ki jo je sestavljalo dvajset objektov. Danes je na tem mestu vinograd in tudi med domačini je spomin na dogajanje pred sto leti že ugašal. Da bi to preprečili, so pred kratkim tam postavili spominsko obeležje, v prihodnosti pa nameravajo domačini zbrati čim več podatkov in fotografij.

"To je bil kompleks, ki je po vojni izginil, ker ni imel več funkcije, in v prostoru od tega bolnišničnega kompleksa ni ostalo pravzaprav nič. Zaradi tega je seveda počasi izginjal tudi iz zavesti ljudi," pojasnjuje Simon Kerševan iz Kulturnega in turističnega društva Osek.

"To je spomin starejše generacije. Mlajša generacija tega ne ve. Mogoče se giblje na tem območju, hodi mimo tega vojaškega pokopališča, pa se niti ne zaveda, kaj je tam," pa je povedala predsednica društva Martina Remec, ki meni, da je bila stota obletnica začetka prve svetovne vojne idealna priložnost, da so obvestili mlajšo generacijo vaščanov in širšo javnost o dogajanju v času vojne.

Vabljeni ste tudi k ogledu TV-prispevka iz oddaje Primorska kronika o slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja v Oseku 7. septembra. Najdete ga TUKAJ.


Bolnišnica v zaledju goriškega dela fronte

V Oseku je delovala ena izmed zalednih bolnišnic na goriškem delu fronte. Pokrivala je približno odsek od Škabrijela do Vrtojbe. Bolnišnično enoto so v vas konec leta 1915 premestili iz Galicije. Takrat so začeli graditi kompleks stavb. Kot delovno silo so uporabili ruske ujetnike.
Bolnišnico so začeli uporabljati na začetku leta 1916. Njena podoba se je skozi čas spreminjala in dopolnjevala. Obsegala je od 15 do 20 stavb, od tega je bilo devet zgradb za ranjence, v vsaki je bilo približno 50 postelj. Po okvirnih ocenah je bilo torej v Oseku prostora za približno 400 ranjencev. V drugih stavbah so bile operacijske sobe, nastanitev za zdravnike in drugo sanitetno osebje, vključno z enotami za transport ranjencev z bojišča. Točnih številk v dveh letih raziskav jim še ni uspelo odkriti.
Ko se je fronta približala, je bila tukaj sanitetna enota
Po pol leta se je status kompleksa spremenil. Do avgusta 1916 je bila to 10. poljska bolnišnica 14. korpusa. Pozneje, po padcu Gorice in premiku fronte na levi breg Soče, do Rožne Doline in Panovca, pa je bil Osek že zelo blizu bojne črte. Bolnišnica se je tako premaknila v Ajdovščino, prostore v Oseku pa je uporabljala sanitetna enota 58. divizije. V sanitetni enoti so predvsem razvrščali ranjence na lažje ranjene, težje ranjene in tiste, ki so bili tako težko ranjeni, da jim niso več pomagali. Težko ranjene so odpeljali naprej, v sanitetni enoti so opravili le najnujnejše posege. Bližje fronti pa so zadrževali lažje ranjene, tiste, ki so se lahko v tednu ali dveh vrnili na fronto.
V obdobju, ko je delovala bolnica, so v Oseku pokopali povprečno 10 ljudi na mesec. V času delovanja sanitetne postaje pa je število naraslo, vsak mesec so imeli približno 50 pogrebov žrtev vojne. V Oseku so pokopani pripadniki skoraj vseh narodov, ki so živeli v avstro-ogrskem cesarstvu, pa tudi nekaj ruskih in srbskih vojnih ujetnikov. Skupaj je na pokopališču pokopanih približno 800 vojakov.
Leta 1921 so začeli rušiti
Po vojni je bila v zgradbah nekaj časa še italijanska vojska. Leta 1921 so začeli kompleks rušiti. Najprej so odnesli cevi, s katerimi so zgradili vodovod v Črničah. Leta 1922 so odstranili tudi barake, tako da bolnišnica v prostoru in pustila nobenih sledi. Večino gradbenega materiala so pobrali domačini, ki so po vrnitvi iz begunstva našli svoje domove porušene in so jih začeli obnavljati.
Na kraju, ki ga domačini imenujejo "Na polanah", ostaja le še vojaško pokopališče s tremi nagrobniki. Med vojno so namreč postavljali le lesena spominska obeležja, ki so hitro izginila. Po vojni so postavili betonska, a so tudi ta v sto letih večinoma propadla.
Zbirajo seznam pokopanih
Domačini, zbrani okrog Kulturnega in turističnega društva Osek, želijo objaviti seznam pokopanih. Pri tem morajo opraviti še precej dela. Predvsem morajo uskladiti dva različna seznama, ki so ju dobili.

Na kraju so zdaj postavili spominsko obeležje. Oblikovali so ga kot zid, na katerem so fotografije in pojasnjevalno besedilo.

Desno prisluhnite posnetku oddaje Primorski kraji in ljudje, ki jo je pripravila Nataša Uršič z Radia Koper, spodaj pa si lahko ogledate še nekaj fotografij s slovesnosti ob odkritju spominskega obeležja nekdanji vojaški bolnišnici v Oseku 7. septembra.
Nataša Uršič, Radio Koper; foto: Matej Rijavec

,

Vojaška bolnišnica pri Oseku