Ob prelomu tisočletja je Radio Slovenija organiziral Festival slovenskega šansona (2001–2013). Ta je ponudil priložnost mnogim mladim šansonjerjem (Same babe, Katja Šulc, Jure Ivanušič, Andraž Hribar in drugi), hkrati pa se je odvijal tudi festival La vie en rose, ki ga je v Cankarjevem domu organizirala ena najvidnejših slovenskih šansonjerk Vita Mavrič. Po desetletnem premoru pa Prvi program Radia Slovenija letos znova odpira prostor novemu slovenskemu šansonu.
Razpis bo odprt do 24. marca 2023. Petčlanska strokovna komisija bo izbrala do dvajset tekmovalnih skladb, ki bodo javno imenovane 12. aprila 2023.
6. in 14. maja bosta na dveh različnih prizoriščih potekali dve polfinalni prireditvi. Na vsakem polfinalnem večeru bo strokovna komisija izbrala pet skladb (skupno deset), ki se bodo uvrstile v tekmovalni izbor finalne prireditve 28. oktobra v Kulturnem centru v Rogaški Slatini.
Na finalni prireditvi bomo podelili štiri nagrade, in sicer:
– nagrado za najboljše besedilo,
– nagrado za najboljšo glasbo,
– nagrado za obetavno mlado avtorico oziroma avtorja ali izvajalko oziroma izvajalca,
– veliko nagrado Slovenski šanson 2023 za najboljši šanson v celoti.
O izvoru šansona in kako je tudi nam zlezel pod kožo
Izraz šanson (chanson) izhaja iz srednjega veka, ko je predstavljal predvsem posvetno glasbo truverjev na območju današnje Francije, Nizozemske, Belgije in Luksemburga. Šanson se je predvsem po izrazu ločil od italijanskega madrigala in tudi od srednjeevropske družabne pesmi. V domišljeni glasbeno-besedilni obliki in predani interpretaciji je opeval zakrite resnice različnih življenjskih tematik. S podobnimi značilnostmi, pa seveda v času razvijajočo se glasbo in besedilom, je ostal živ do danes.
Renesanso je šanson doživel v Franciji med obema vojnama in vzljubil ga je ves svet. Spomnimo na velika imena te glasbene zvrsti, kot so Georges Brassens, Jacques Brell in Ėdith Piaf.
Med prvimi ustvarjalci novodobnega slovenskega šansona je Frane Milčinski - Ježek. Šanson s poudarkom na ironiji in satiri je vključeval v svoje radijske ter televizijske oddaje. Oblika se je na Slovenskem nato razcvetela v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Tedaj je Bojan Adamič v Rogaški Slatini ustanovil festival jugoslovanskega šansona (1984–1990). Med ustvarjalci slovenskega šansona tistega časa izstopajo Svetlana Makarovič, Iztok Mlakar, Jani Kovačič, Marko Brecelj, kot interpretke tudi Elda Viler, Majda Sepe, Meri Avsenak in drugi.
»Šanson je preprosto pesem, ki jo zaznamujejo drzno, pogosto satirično in aktualno kritično besedilo, domišljena glasbena oblika in prepričljiva interpretacija. Na novem festivalu slovenskega šansona si tako želimo slišati vse naštete značilnosti, hkrati pa bi radi to glasbeno zvrst pospremili v 21. stoletje in ji vdihnili več glasbeno-besedilne sočasnosti ter aktualnosti. Želimo si torej, da bi Festival slovenskega šansona 2023 ponudil presek tradicije in aktualnosti,« pravi pobudnica Festivala slovenskega šansona 2023, urednica Uredništva glasbenega in razvedrilnega programa Radia Slovenija mag. Simona Moličnik.
