Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da je ohranitev slovenske kulture in jezika v ospredju, se strinjajo tako pripadniki slovenske avtohtone narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah kot tudi Slovenija kot njihova matica.
Hrvaška mora storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih manjšin v izobraževanju, javni upravi in medijih, je priporočil Svet Evrope.
Za Klavdija Palčiča velja, da je po Avgustu Černigoju in Lojzetu Spacalu nedvomno eden izmed vodilnih slovenskih slikarjev v tržaškem kulturnem okolju. V letu, ko je dopolnil 80 let, so mu v Gorici pripravili retrospektivno razstavo.
Vloga generala Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra 1918 v samostojni vojaški akciji prevzel vojaško oblast v Mariboru, ni bila pomembna le za pridobitev Dravske kotline, temveč tudi za usodo Koroške. Ta se je zakoličila pred 100 leti.
V starem tržaškem pristanišču nastaja nov sklop muzejev, med katere se je med prvimi iz Grljana preselil Znanstveni muzej.
"Kapitulacija. Naša delegacija je sprejela italijanske zahteve. Sramotni sporazum je podpisan," je dan po podpisu rapalske pogodbe, ki je leta 1920 skoraj tretjino slovenskega ozemlja priključila Italiji, pisalo na prvi strani ljubljanskega časnika Jutro.
Trojica primorskih gledališč je znova združila moči in zagnala projekt Koprodukcije primorskih gledališč, v sklopu katerega si bo mogoče ob nedeljah na spletu ogledati skupne uprizoritve.
Delo Tržaška branja univerzitetne profesorice in literarne zgodovinarke Marije Pirjevec prinaša zajeten nabor osemnajstih zbranih študij in esejev.
"Nemci so si prisleparili zmago pri ljudskem glasovanju na Koroškem. Ni zmagala svobodna ljudska volja, marveč je zmagala goljufija in korupcija," piše Slovenski narod 15. oktobra 1920. Pričakovana je bila gladka zmaga, zato razočaranje ne preseneča.
Paritetni odbor, ki skrbi za dosledno uresničevanje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, že dobro leto in pol ni zasedal. Pretekli sestavi je mandat potekel avgusta lani, v Rimu pa so zadnje člane nove sestave imenovali šele na začetku tega meseca.
Tednik Novi Matajur letos zaznamuje 70 let delovanja. Časopis že od svojega nastanka spremlja življenje slovenske narodne skupnosti v Videmski pokrajini, posebno pozornost pa namenja tudi narečju.
Libeličani so se 13. oktobra 1920 zbudili v Avstriji. Večji del vaščanov je to zadelo kot strela z jasnega in po začetnem šoku so se odločili, da tega ne sprejmejo. Majhna obmejna vas je začela svoj boj za priključitev k matičnemu narodu.
Župani Kopra, Pirana, Izole in Ankarana so v Pulju podpisali sporazum o čezmejnem partnerstvu z Istrsko županijo, kar vidijo kot temeljni kamen pri preseganju meja in mejnik v kandidaturi Piran 2025.
Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je med delovnim obiskom Porabja poudaril, da bi lahko območje razvijali s pomočjo turizma. Ob tem je povabil Slovence iz matične domovine, naj dopustujejo pri svojih rojakih na Madžarskem.
Predsednik DZ-ja Igor Zorčič se je v okviru delovnega obiska v Rimu sešel z različnimi pomembnimi italijanskimi političnimi predstavniki. Kot je dejal ob koncu obiska, je bila rdeča nit pogovorov reforma volilne zakonodaje v Italiji.
Stiki slovenskih partizanov in aktivistov s koroškimi Slovenci, ki so se bili pripravljeni upreti nacizmu, so se začeli leta 1942. Slovenski partizanski odpor na Koroškem je bil edini organizirani odpor na ozemlju tretjega rajha, je poudari Boris Jesih.
Predstavniki Slovencev v Italiji so obiskali predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča in mu predstavili svoje težave. Med drugim se je možnost izvolitve Slovenca v italijanski parlament z nedavno reformo še zmanjšala.
Predsednika Slovenije in Avstrije sta na osrednji slovesnosti ob 100. obletnici koroškega plebiscita poudarila, da danes ne praznujemo preteklosti, ki deli, temveč sožitje obeh narodov v Evropski uniji in skupno prihodnost, ki nas združujeta.
"V Avstriji nihče ne oporeka Sloveniji legitimnega interesa za blagor slovenske manjšine. Veseli me, da pri tem lahko sodelujem s predsednikom Pahorjem," je pred skupnim spominom na koroški plebiscit povedal avstrijski predsednik Van der Bellen.
Zaradi geostrateškega položaja slovenskega ozemlja mednarodno okolje slovenskim narodnim zahtevam po 1. svetovni vojni ni bilo nenaklonjeno. Sam ameriški predsednik Woodrow Wilson na koncu preseka vse kompromisne predloge in za Koroško določi plebiscit.
Neveljaven email naslov
