Koroški Slovenci si sicer že dlje časa prizadevajo za kakovostno učenje slovenskega jezika od jasli do univerze. Rudi Vouk, vodilni predstavnik pobude Slovenski konsenz za ustavne pravice (Skup), je opozoril, da odločitev o ukinitvi magistrskega študija slavistike na celovški univerzi za manjšino pomeni precejšen udarec že na sami simbolni ravni. Ta odločitev pa hkrati v sebi "ob ravnodušnosti pristojnih oblasti" avstrijske Koroške skriva nevarnost nadaljnjega razvoja, ki bi lahko škodoval koroškim Slovencem.

Ko manjšina postaja vse manjša
Kot je posvaril Vouk, se "začne z univerzo, je premalo zanimanja, ukinemo študij", potem lahko sledijo še vse druge stopnje, dokler ne pristanemo pri uradnem jeziku in celotni dvojezični šolski ponudbi, saj slovenska manjšina postaja vse manjša. Kot je še dejal, obstaja tudi nevarnost, da bo zaradi ukinitve magistrskega študija v Celovcu manj zanimanja tudi za sam univerzitetni študij slavistike.

Do odločitve je prišlo v obdobju, ko tudi nemško govoreča javnost spoznava, da manjšina kratko malo potrebuje možnost celovitega izobraževanja v slovenščini na vseh ravneh. In tudi v obdobju, ko si koroški Slovenci prizadevajo, da to dolžnost uzakoni novi manjšinski zakon za področje šolstva, priprava katerega sicer stoji že več let. K dvojezični deželi, kot je avstrijska Koroška, spada tudi, da ponuja znanstveno obravnavo drugega deželnega jezika, je ocenil Vouk.

Koroška Slovenka in poslanka v avstrijskem parlamentu Olga Voglauer (Zeleni) je bila v odzivu kritična. Po njenih besedah je ukinitev magistrskega študija slavistike v Celovcu "žalitev brez primere in v diametralnem nasprotju z logiko zaščite narodne skupnosti".

"Vsi ponovno tiščijo glavo v pesek, ne da bi pomislili na posledice za slovenščino na (avstrijskem) Koroškem, ki je že zdaj močno potisnjena na rob", je zapisala poslanka v sporočilu za javnost in dodala, da je "simbolika v vsakem primeru pogubna, učinki, če ne bo spremembe odločitve, pa precej katastrofalni". Zavzela se je za rešitve, ki bi prinesle privlačne študijske pogoje na univerzi v Celovcu. "Odločevalci se očitno niti približno ne zavedajo političnih in praktičnih posledic te odločitve," je še poudarila Olga Voglauer.

Na univerzi Alpe-Jadran v Celovcu so pojasnili, da je odločitev o ukinitvi magistrskega študija slavistike v sedanji obliki posledica upada števila študentov magistrskega študija slavistike. Njihovo število se je z leti nenehno zmanjševalo in na koncu približalo ničli. Bodo pa tisti, ki so že vpisani, lahko nadaljevali magistrski študij. Zatrdili so tudi, da bodo na univerzi v Celovcu še naprej izvajali dodiplomski študij slavistike.

"Očitno (magistrski) študij (slavistike) ni zanimal nikogar – tudi ne znotraj narodne skupnosti. Pred odločitvijo o ukinitvi študija so potekali intenzivni pogovori z avstrijskim ministrstvom za izobraževanje, znanost in raziskave ter tudi s predstavniki narodne skupnosti, a vprašanja pomanjkanja študentov ni bilo mogoče rešiti," so še pojasnili na celovški univerzi in dodali, da so "v očeh ministrstva študentje žal osnova za financiranje študija". Na vprašanje, ali je odločitev o ukinitvi magistrskega študija slovenistike dokončna, so na univerzi odgovorili, da je bil magistrski študij slavistike v sedanji obliki ukinjen v skladu s pogodbo z avstrijskim ministrstvom za izobraževanje, znanost in raziskave za obdobje od leta 2022 do 2024.

Ob tem so navedli še nov magistrski študij Čezmejne študije (t. i. program Cross Border ), ki se osredinja na slovanske jezike in kulture in bo navedbah celovške univerze bistveno širil perspektive diplomantov, saj naj bi prinesel jezikovno in transkulturno izkušene strokovnjake, ki bi bili lahko uspešni v podjetjih, kulturnem sektorju in nevladnih organizacijah tako v Avstriji kot v večjem delu slovanskega prostora.

Kot je nedavno povedal Vouk za Televizijo Slovenija, je magistrski študij Čezmejne študije "nekaj drugega, to pač ni študij slavistike oziroma slovenščine." Po njegovih besedah ta študij pomeni, da "se ukvarjaš z angleščino, italijanščino, z alpe-jadranskim prostorom. To je vse lepo in prav, ampak to ni tisto."

Odločitev sprejeta mimo manjšine in brez politične razprave
Tako Vouk kot Voglauer sta v odzivu opozorila, da je bila odločitev o ukinitvi magistrskega študija slavistike sprejeta brez vsakega pogovora z manjšino in brez politične razprave. Vouk je glede utemeljitve univerze, da je premalo študentov za ta študij, dejal, da je to težava, a opozoril, da je bilo njihovo število pred nekaj leti "še kar visoko" in da lahko hitro pride do spremembe.

Po njegovih besedah gre za načelno vprašanje, da mora biti na avstrijskem Koroškem ponujena možnost študija slovenščine na vseh ravneh. Težava je, "da nas je vedno manj", je še dejal, a opozoril, da bi si morala celovška univerza dodatno prizadevati, da postane študij slavistike privlačnejši. Prav celovška univerza si je v preteklih desetletjih dejansko prizadevala za interese slovenske manjšine in bila vedno v prvi vrsti pri prizadevanjih za pravice koroških Slovencev. "Ravno zaradi tega je ta odločitev toliko bolj boleča in nerazumljiva," je še dodal Vouk.

Tudi za razvoj izobraženih dvojezičnih kadrov
V uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so se v odzivu zavzeli za dolgoročno krepitev slovenščine na celovški univerzi in opozorili, da se tudi z ustreznim urejanjem visokošolskega vprašanja, ki omogoča stalni in kakovostni študij slovenščine, skrbi za ogroženo slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem.

Po njihovem mnenju je treba "posvečati ustrezno pozornost jezikovnemu izobraževanju pripadnikov slovenske avtohtone narodne skupnosti in jim tako nuditi možnost izobraževanja v materinščini od jasli do univerze, prav tako pa je treba zagotavljati zadostne in izobražene dvojezične kadre, ki bodo lahko kos izzivom in potrebam dvojezičnega šolstva na avstrijskem Koroškem". Na uradu so še poudarili, da je glavna skrb namenjena ohranjanju in razvijanju študija slovenistike na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu kot tudi na Univerzi Karla Franca v Gradcu in Univerzi na Dunaju.