Pravniku in pisatelju Janku Ferku (1958, Škocjan v Podjuni na avstrijskem Koroškem) se je obletnica nagrade zdela prava priložnost, da rojaka Handkeja ob koncu preteklega leta počasti z monografijo. Ferk je v publikaciji z naslovom Peter Handke združil spremna pisma, pogovore in dogovore z vrsto esejev in pogovorov o njem. Eseji se dotikajo pisateljev, katerih dela Handke ceni, pa tudi koroške slovenske književnosti, vse skupaj pa se prepleta v "portret" Nobelovega nagrajenca, so sporočili s celovške univerze.

Objave v različnih besedilnih vrstah
Knjiga, ki je izšla v zbirki Im Spiegel der Literatur (slov. V ogledalu književnosti), tako čez 18 poglavij obravnava Handkejevo delo v različnih besedilnih vrstah, od recenzij posameznih literarnih besedil do preglednih analiz. Na univerzi so kot posebnost publikacije poudarili pogovor celovškega novinarja Michaela Maierja in Ferka s Handkejem decembra 1991 v njegovi hiši v Chavillu pri Parizu. Pogovor je bil že objavljen leta 1993, a je bila knjiga v kratkem času razprodana. Ferk je z objavo monografije želel, da bi bil pogovor spet dostopen, saj se mu tudi po 34 letih zdi še zmeraj sodoben.

Čislana jezikovna iznajdljivost ...
Pisatelj in prevajalec ter potomec koroške Slovenke Peter Handke (1942, Grebinj na avstrijskem Koroškem) je Nobelovo nagrado za književnost prejel decembra 2019. Švedska akademija mu jo je podelila za njegovo "vplivno delo, ki z jezikovno iznajdljivostjo raziskuje obrobje in specifičnost človekove izkušnje". Mimogrede, sam Handke je še leta 2014 pozival k ukinitvi Nobelove nagrade za književnost, češ da gre pri vsem skupaj za "lažno kanonizacijo" književnosti.

... ob spornih političnih stališčih
Razglasitev Handkeja za Nobelovega nagrajenca je ob besedah hvale sprožila tudi mnoge kritike za poklon pisatelju s tako spornimi političnimi stališči. Zaradi svojih prosrbskih stališč med vojno v nekdanji Jugoslaviji in zagovarjanja nekdanjega srbskega voditelja Slobodana Miloševića, čigar pogreba se je celo udeležil, je v preteklosti ostal tudi brez kakšne od literarnih nagrad. Njegova stališča so naletela na neodobravanje in kritiko tudi v Sloveniji. Prah je dvigovala predvsem reportaža, ki jo je o svojem potovanju v Srbijo za Süddeutsche Zeitung napisal leta 1996. V njej je pod vprašaj postavil medijsko prikazovanje Srbije kot agresorja v vojni na Balkanu.