Ta informacija je posledično sprožila vprašanje, ali je s tem dobil tudi jugoslovansko državljanstvo in bi samodejno izgubilo avstrijsko. Koroški deželni glavar Peter Kaiser, ki prihaja iz vrst avstrijske socialdemokratske stranke (SPÖ), je deželnemu uradu naročil, naj razišče nastali položaj, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.

Sorodna novica Handke: Napaka je bila, da je Nemčija priznala Hrvaško, Slovenijo in BiH

Potni list za lažje potovanje po Jugoslaviji
Handke, potomec koroške Slovenke, je vsa ta leta zanikal, da bi imel jugoslovansko ali srbsko državljanstvo. Po lastnih besedah je za jugoslovanski potni list zaprosil zgolj zato, da si je na ta način olajšal potovanje po Jugoslaviji.

Po poročanju tujih medijev bo Handke vendarle ohranil avstrijsko državljanstvo. Medijski predstavnik deželnega glavarja je sporočil, da je koroška deželna vlada prekinila postopek umika književnikovega avstrijskega državljanstva. Deželna vlada se namreč strinja, da bi v skladu z zakonom o državljanstvu izguba avstrijskega državljanstva nastopila le, če bi Handke dejansko zaprosil za srbsko državljanstvo.

Sam je to vselej zanikal in tudi "ni bilo mogoče najti dokazov, da bi na podlagi prošnje prejel srbsko državljanstvo," piše v obrazložitvi deželne vlade. Navedli so tudi srbsko pravno situacijo, v skladu s katero je srbsko državljanstvo mogoče podeliti na prošnjo le, če nekdo več let živi v Srbiji.

Bil in bo ostal koroški in avstrijski državljan
Koroški deželni glavar Kaiser je izrazil zadovoljstvo z razpletom. "Peter Handke je bil in bo ostal koroški in avstrijski državljan. Vesel sem, da smo končno končali to razpravo in da se bo lahko v prihodnosti v medijskih objavah razpravljalo le še o velikih literarnih stvaritvah našega dobitnika Nobelove nagrade za književnost," je zapisal v izjavi za agencijo APA.

Sorodna novica Švedska akademija je prepričana, da Peter Handke ni vojni hujskač

Podelitev Nobelove nagrade za književnost pisatelju, dramatiku, pesniku in esejistu Petru Handkeju je bila marsikje deležna velikega ogorčenja. Handke je bil glasen zagovornik nekdanjega srbskega voditelja Slobodana Miloševića in je med vojno v nekdanji Jugoslaviji neredko izražal prosrbska stališča.

Reportaža, objavljena po pokolu v Srebrenici
Za najspornejšo je obveljala njegova reportaža, ki jo je o svojem potovanju v Srbijo za Süddeutsche Zeitung spisal leta 1996. V njej je pod vprašaj postavil medijsko prikazovanje Srbije kot napadalca v vojni na Balkanu. "V želji, da bi vojno približali svojim strankam, tuji časopisi od Tima do Nouvel Observateurja neprestano slikajo Srbe kot zlikovce in muslimane kot klasične pozitivce," je med drugim zapisal. Poudariti velja, da je dotična reportaža izšla po pokolu v Srebrenici.

Handke je tudi po Natovem bombardiranju leta 1999 stopil v bran srbski strani. Med gostovanjem na tamkajšnji televiziji je komentiral, da bi si "želel biti srbski ortodoksni menih v boju za Kosovo". Tegobe Srbov je primerjal s preganjanjem Judov, vendar se je pozneje opravičil za primerjavo s holokavstom.

Književnik se je udeležil Miloševićevega pogreba v letu 2006 in v nagovoru poudaril, da je sam "bil blizu Jugoslaviji, blizu Srbiji, blizu Slobodanu Miloševiću".