NABORJET – Vsi enotno in odločno za večjezično izobraževanje. Združenje don Mario Cernet, Slovensko kulturno središče Planika, Združenje don Eugenio Blanchini, Kanaltaler Kulturverein (zveza nemško govorečih Kanalčanov) in upravi občin Naborjet-Ovčja vas ter Trbiž s skupno resolucijo, ki so jo uradno podpisali včeraj v Beneški palači v Naborjetu predstavniki manjšinskih kulturnih društev Anna Wedam, Rudi Bartaloth, Giorgio Banchig, Alfredo Sandrini in krajevna župana Boris Preschern in Renato Carlantoni, pozivajo pristojne oblasti naj čim prej sprejmejo zahtevo po večjezičnem izobraževanju v Kanalski dolini in drugod na Videmskem, kjer se želijo šolati tudi v slovenščini. Tiskovne konference, ki so jo pobudniki sklicali ob tej priložnosti, pa sta se udeležila tudi trbiška odbornica za šolstvo Nadia Campana in njen kolega iz občine Naborjet-Ovčja vas Alberto Busettini.

Z resolucijo, v kateri podpisniki med drugim poudarjajo pomen materinščine pri oblikovanju osebnosti in identitete posameznika ter nujnost vključitve krajevnih jezikov in kultur v šolske načrte, dejansko zahtevajo trijezično izobraževanje v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas, kjer naj se posamezni jeziki uporabljajo krožno in z istim številom ur, drugod na Videmskem, kjer živi slovenska manjšina ali kjer si želijo tako obliko pouka, pa naj uvedejo dvojezično izobraževanje po zgledu špetrske šole. Podpisniki tudi opozarjajo, da morajo biti vsekakor didaktični modeli v skladu z željami krajevnih skupnosti in s specifičnostimi ozemlja.

Novi dokument so, tudi na predlog podpredsednika deželnega sveta Igorja Gabrovca in trbiškega občinskega svetnika Paola Molinarija, sestavili po novembrskem posvetu z naslovom «Želja po dvo- in trijezičnem šolstvu v Videmski pokrajini», ki sta ga priredila Združenji don Mario Cernet in don Eugenio Blanchini. Na njem so spoznali tudi različne izkušnje na področju večjezičnega izobraževanja v naši deželi, na avstrijskem Koroškem in na Južnem Tirolskem. Prav model, ki ga uporabljajo Ladinci v svojih šolah, bi lahko bil izhodišče tudi za sestavo specifičnega modela za Kanalsko dolino, kot so zapisali tudi v resoluciji.

Na tromeji se sicer že praktično tri desetletja potegujejo za to, da bi v šole vključili vse krajevne jezike (vključno s furlanščino – s tem v zvezi so na tiskovni konferenci poudarili, da upajo, da se bo tudi krajevna furlanska skupnost zavzela za svoje pravice), saj so ti izraz zgodovine in kulture Kanalske doline ter predstavljajo veliko bogastvo, ki ga je treba zaščititi in ovrednotiti. Pri tem so doslej dragoceno vlogo odigrala manjšinska kulturna društva, po mnenju vseh sogovornikov pa je skrajni čas, da se vprašanje večjezičnega izobraževanja od vrtca do zaključka višje srednje šole (tudi s specifično maturo) dokončno ustrezno reši. To je navsezadnje tudi pravica prebivalcev, ki so že večkrat jasno pokazali, da tak model šole podpirajo. Tudi upravitelji so se dejansko stalno zavzemali, da bi lahko na tem območju nudili pouk v vseh dolinskih jezikih, navsezadnje obstaja za to tudi primerna zakonska podlaga. Kljub vsem dokumentom, pismom, stikom, ki so si sledili kot po tekočem traku, zaželenih rezultatov ni bilo, pa čeprav so nekajkrat na deželni in državni ravni ter v Sloveniji, ustanovitev trojezične šole v Kanalski dolini načelno podprli. Udeleženci tiskovne konference so se strinjali, da predstavlja skupna resolucija neke vrste nov korak na poti do cilja, ki si ga vsi želijo. Večjezično izobraževanje je namreč glavna prioriteta za te kraje, saj je ključno tudi za bodočnost mladih in z njimi same skupnosti, so poudarili. Prav zaradi tega nameravajo biti tudi v odnosu do pristojnih oblasti še bolj odločni: zahtevati nameravajo več sredstev za poučevanje manjšinskih jezikov, ob tem pa bodo predstavili tudi konkreten načrt o tem, kako naj bi zgledal pouk v krajevnih šolah in kako bi zagotovili finančno kritje.

Več novic na www.primorski.eu