Izsledki kažejo, da se stik s slovenskim jezikom, predvsem pa krajevnimi narečji izgublja. Že desetletja ostaja pereč problem tudi izseljevanje: domače doline zapuščajo predvsem visoko izobraženi.

V raziskavi je sodelovalo 121 anketirancev, kar je skoraj četrtina vseh nekdanjih učencev dvojezične šole, ki, kot kaže, vzgaja perspektivne kadre. Večina je namreč svojo izobraževalno pot nadaljevala na univerzi, praviloma italijanski, le enajst odstotkov se jih je odločilo za študij v slovenskem jeziku. "Je pa raziskava pokazala tudi nekatere strukturne šibkosti, ki zadevajo beneško stvarnost, v prvi vrsti visoko stopnjo izseljevanja zlasti mladih kadrov z najvišjo izobrazbo," je dejal direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu Devan Jagodic.

Polovica zaposlenih anketirancev dela v domačih krajih, dobra tretjina v Vidmu in drugje po Italiji, preostali pa v tujini. Vzroke za očitno oddaljevanje od slovenske kulture gre iskati v pomanjkanju kontinuitete: dvojezične ali slovenske srednje šole v Benečiji ni, najbližje so v Gorici. Zanje se je odločilo le šest odstotkov anketirancev. Ob demografskem padcu ustanovitve nove šole v Benečiji ne gre pričakovati, iskati bo treba druge rešitve, pravi avtor raziskave Devan Jagodic. "Obstajajo nekatere možnosti, da bi morda učenje slovenščine v večji meri izpostavili v italijanskih šolah ali pa da bi olajšali prevoz v sosednje goriške šole."

Raziskava je še pokazala, da se znanje slovenskega knjižnega jezika krepi, močna ostaja tudi navezanost na kulturno dediščino, a se hkrati iz generacije v generacijo raba krajevnih narečij izgublja.