Državno ministrstvo bi moralo upoštevati mnenje deželnega šolskega urada, so se včeraj strinjali tudi člani paritetnega odbora, ki bedi nad izvajanjem zaščitnega zakona Slovencev v Italiji.

Za slovenske vrtce, osnovne in srednje šole naj bi v prihodnjih letih skrbelo le še enajst ravnateljev, že zdaj pa marsikateri od njih odgovarja za dve ali celo tri šole. Razpisi za to delovno mesto že desetletja ne sledijo potrebam, zdaj pa bi država mrežo preprosto skrčila in posledično šole tudi združevala, opozarjata nekdanja profesorja in člana paritetnega odbora Ksenija Dobrila ter Peter Močnik.

"V samem odloku je nekaj zelo subtilno negativnega, in sicer dejstvo, da se vzame avtonomija tistim ravnateljstvom, ki nimajo ravnatelja. Razpisi pa so izredno, izredno redki," je opozorila Ksenija Dobrila iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze.

"Te stvari smo mi doživljali pred sto leti. Najprej so se leta 1923 spravili na šole in zdaj se znova spravljajo na šole. Tega mora biti enkrat konec. Mi imamo mednarodne sporazume, imamo evropsko zakonodajo," pa je poudaril Peter Močnik iz stranke Slovenska skupnost.

Furlanija - Julijska krajina je avtonomna dežela, zato je mnenje deželnega šolskega urada glede poseganja v šolsko mrežo obvezujoče.

Paritetni odbor pričakuje, da se pristojna deželna ministrica konec meseca izreče o podpori slovenski narodni skupnosti. Rim pa pozivajo k spoštovanju zakonskih predpisov, ki ščitijo slovensko šolstvo, saj se že dalj časa spoprijema tudi s kadrovsko stisko. Dolgotrajni postopki priznavanja diplom, pridobljenih v tujini, težavo le še zaostrujejo.

"Vlada velik kaos, ki ni samo med Slovenijo in Italijo, ampak zadeva celotno državo," je dejala senatorka Tatjana Rojc.

Slovenska senatorka si bo s podporo stranke in strokovnjakov prizadevala za pripravo zakona, ki bi na državni ravni poenotil in pospešil postopke nostrifikacije diplom ter tako zavrl tudi vse očitnejši beg možganov.