Predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov Janez Pucelj je kot soorganizator Romanja treh Slovenij že zjutraj povedal, da si organizatorji želijo, da bi se na Svetih Višarjah srečevali vsi Slovenci, zato romanje slovenskih ljudi iz domovine, iz zdomstva in seveda zamejstva. Predvsem pa si je zaželel, da bi tudi v prihodnje dobronamerno in resnicoljubno ob svetovišarski Materi Božji razmišljali o skupni slovenski prihodnosti.

Krašovčeva: Za veselejšo Slovenijo
Publicistka in novinarka Zlata Krašovec se je zavzela za lepšo, boljšo in bolj resnicoljubno Slovenijo, ki naj bo dom vsem. Zbrane je nagovorila s predavanjem z naslovom Drugačno pesem si zapojmo, veselejšo, ki si ga je izposodila pri pisatelju Ivanu Cankarju.

"Ko letos tu, na Svetih Višarjah praznujemo 25. obletnico samostojnosti, ko se veselimo naše mlade države in ko nas žalosti tisto, kar smo upali, da se bo zgodilo, pa se ni, ne smemo pozabiti, da z nami - Slovenci iz matične države, iz zamejstva in izseljenstva - praznuje tudi četrta Slovenija, Slovenija mučencev in naših priprošnjikov," je povedala Krašovčeva, ki je skozi lastno življenjsko zgodbo opisala najprej čas, ko je spoznala zlaganost "najboljšega vseh sistemov" v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Izpostavila je vlogo Nove Revije in Mladine pri odkrivanju zamolčanega v takratni Jugoslaviji, sam nastanek samostojne Slovenije pa je označila za "milosten čas", čeprav je tudi izpostavila takratne in zdajšnje politične akterje, ki so bili proti samostojnosti Slovenije. Dejala je še, da so bili prvi dnevi samostojnosti čas, ko se je zdelo, "da so vse naše sanje na dosegu roke in da je meja nebo".

Za pouk domoljubja
Zavzela se je tudi za pouk domoljubja, ki ga je po njenih besedah v učnih načrtih komaj kaj. Kritizirala je tudi medije, ki da se trudijo "za večji učinek kontinuirane indoktrinacije". Menila je, da nekaterim razdvojenost naroda ustreza, saj da imajo od tega koristi.

"Veliko upanje, da se bomo po osamosvojitvi Slovenci zavedli korenin in stopili skupaj, je počasi zbledelo, saj mnogi - večina od njih pripada tranzicijski levici - počnejo čisto vse, da bi se razklanost naroda poglobila, namesto da bi izginila," je še dodala publicistka in sodelavka tednika Reporter.

Cvikl: Smo ena sama družina.
V nasprotju s Krašovčevo je imel mariborski nadškof Alojzij Cvikl zatem izrazito verski nagovor. "Danes želimo tukaj ob Mariji doživeti in živo začutiti, da smo ena sama družina," je dejal in poudaril pomen Svetih Višarij kot božjepotnega središča za vse narode, ki tu živijo, še posebej pa za Slovence. "Tukaj je zato zelo primeren kraj za naša srečevanja, kjer se utrjuje zaupanje in prijateljstvo med Slovenci, Furlani, Italijani, Avstrijci in Nemci," je dejal in se zavzel predvsem za mir in medsebojno spoštovanje narodov.

2.500 ljudi
Letošnjega Romanja treh Slovenij, ki ga od leta 1989 prirejajo Rafaelova družba, Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov in urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je udeležilo več kot 2.500 ljudi, v Erlichovem domu na Svetih Višarjah pa so za organizacijo skrbeli mladi, ki so se udeležili t. i. višarskih dnevov.

Prišlo je tudi veliko predstavnikov kulturnega, političnega in verskega življenja Slovencev iz zamejstva in domovine, tudi predstavniki zdomstva. Med rednimi gosti je tudi evropski poslanec Lojze Peterle, ki si je letos v krajšem nagovoru zaželel, da bi s tradicionalnim Romanjem treh Slovenij tudi v prihodnje nadaljevali, predvsem pa, da bi se vsi Slovenci zavzemali za skupno dobro in za lastno domovino. Dogajanje na Svetih Višarjah so sklenili pevci okteta Deseti brat, ki so za cerkvijo priredili koncert slovenskih narodnih pesmi.