Zaradi težkih gospodarskih razmer, inflacije, slabšanja socialnega položaja, pa tudi afere JBTZ, se je konec 80. let v Jugoslaviji prebudila civilna družba z vedno glasnejšo zahtevo po demokraciji. 12. maja 1988 so v Ljubljani ustanovili Slovensko kmečko zvezo (SKZ). Njen idejni pobudnik je bil Franc Zagožen, prvi predsednik Slovenske kmečke zveze pa je postal Ivan Oman, kmet iz Zminca. SKZ se je pridružil opozicijskemu gibanju Demos – Demokratični opoziciji Slovenije, ki je čez dve leti zmagala na volitvah in nato izpeljala osamosvojitev Slovenije.

Po 30 letih je naslednica SKZ-ja stranka SLS organizirala slavnostno akademijo. Ivan Oman je spomnil, da so v tistem času tudi oni o Sloveniji razmišljali kot o drugi Švici, kar pa se ni zgodilo, ker svoje države nismo vzeli dovolj resno. Pozval je k medsebojnemu sodelovanju vseh političnih opcij brez sovraštva in v duhu zdrave konkurence. "Šele ko bo možno normalno sodelovanje, takrat bomo prava demokracija," je dejal.

SLS-ov novi vnovični predsednik Marjan Podobnik je pred več sto zbranimi, med katerimi je bil tudi pisatelj Boris Pahor, poudaril, da je SLS po nedavnem t. i. spravnem kongresu v Novem mestu poenotena stranka, zato tudi v prihodnost gleda zelo samozavestno. Prepričan je, da SLS ni zgolj stranka enega človeka, kar so bili očitki v preteklosti, ampak so ekipa. Stranka se bo po besedah Podobnika zavzemala za kmeta, podeželje ter zagotovitev zdrave hrane, pa tudi za gospodarno ravnanje z gozdovi in lesom.

SLS je na akademiji konstituiral tudi Klub županov SLS-a v mandatu 2018–2022, v katerem je po besedah Podobnika za zdaj 40 županov – tudi takih, ki niso njihovi člani – v prihodnosti pa naj bi se klub še razširil.