Prva spravna slovesnost je v Kočevskem rogu potekala 8. julija 1990. Pred 30.000-glavo množico navzočih in v neposrednem televizijskem prenosu jo je vodil ljubljanski nadškof metropolit Alojzij Šuštar, nagovor pa je imel tudi takratni predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan.
"Danes javno opravljamo simbolični krščanski pogreb domobrancev, ki so tu ali drugje našli svojo smrt. S tem stopajo domobranci v javnost in enakopravnost v slovenskem občestvu mrtvih in živih. Molitve za mrtve opravljamo tudi za vse druge žrtve vojnih in povojnih let, za slovenske partizane, ki so padli v boju, za vse druge žrtve vojne," je zbrane nagovoril nadškof.
Tedanji predsednik Kučan pa je poudaril, da bi se takšna sprava in pokop po vojni pobitih moral zgoditi že prej. "Da ne bi zamenjali ene krivice z drugo, da ne bi delali sile zgodovini in njenim resnicam. Veliko naših ljudi počiva tod in drugje po Sloveniji. Različni so razlogi in različne so poti, ki so neredko sinove iste matere pripeljale do groba. A vsakdo od njih je imel mater in očeta in svoje sanje. Mrtev čloek nima ničesar več. Spravimo se torej z njimi, pokopljimo jih, a z njimi odnesimo in pokopljimo tudi orožje," je tedaj dejal Kučan.
Zakaj do danes ni prišlo do sprave med živimi?
Po 30 letih se je na nedavnem simpoziju Slovenska sprava, ki jo je ob obletnici priredila Slovenska akademija znanosti in umetnosti, spominjal, da je bila ta spravna slovesnost izraz stališča, da imajo vsi mrtvi pravico do groba in javnega spomina. Slovesnost v Rogu je po njegovih besedah pripomogla k vzpostavitvi enotnosti naroda in prevzemanju tveganja, ki ga je prinesel takratni čas. Povojni poboji so v družbi odtlej postali legitimna tema, čeprav velikokrat tudi zlorabljena, je povedal. Po njegovem mnenju pa si je utemeljeno postaviti vprašanje, zakaj vse do danes ni prišlo do sprave med živimi.
A danes je razklanost glede dogajanja med drugo svetovno vojno in v obdobju po njej večja kot takrat, je ob tem opozoril predsednik SAZU-ja zgodovinar Peter Štih. Čedalje manj ljudi danes po njegovih besedah verjame v možnost, da bi bilo spravo mogoče doseči. Potrebnega bo več truda, krivdo pa bo treba vzeti tudi nase in je ne valiti le na druge, je pozval.
Letos prvič spominska maša pred Macesnovo gorico
Letošnja spominska maša v Kočevskem rogu je potekala pred mesecem dni in na njej sta predsednik republike Borut Pahor in premier Janez Janša poudarila pomen enotnosti v obdobju osamosvajanja kot koraka na poti k narodni spravi.
V Kočevski rog namreč že tri desetletja tradicionalno prihajajo svojci vojnih ujetnikov, ki so bili ubiti po tistem, ko so jih zavezniške angleške sile leta 1945 vrnile iz avstrijske Koroške. Maše, tudi spravna slovesnost, so potekale pred grobiščem pod Krenom. Zgodovinar Mitja Ferenc je s svojo ekipo že pred leti ugotovil, da so bile v tem grobišču predvsem tuje žrtve pobojev – Nemci, Hrvati, Srbi in Črnogorci, medtem ko so slovenske domobrance in vojne ujetnike odvrgli v grobišče pod Macesnovo gorico. Letos so prvič tam pripravili spominsko slovesnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje