Tako so v šestih tednih oziroma po štirinajstih dneh izkopavanj izvlekli že 213 sodov z zemljo skalo in lesom, med katere so bili pomešani posmrtni ostanki 26 ljudi, še en skelet pa so izvlekli iz bližnjega manjšega brezna. Kot so sporočili iz Jamarskega kluba Borovnica, je bila Krimska jama med drugo svetovno vojno prizorišče številnih zločinov "vodstva partizanskega bataljona Ljube Šercerja, predvsem nad civilisti, a tudi nad posameznimi partizani".

O zločinih v Krimski jami poleg posmrtnih ostankov pričajo tudi številni zapisi iz tistega obdobja, zato je občinski svet občine Borovnica pred nekaj leti sprejel sklep za pokop vseh mrtvih na ozemlju občine in namenil del občinskih sredstev za izkop iz Krimske jame.

V jamo naknadno nasuli material
Po zapletih so dela stekla ob koncu lanskega leta. Vlada je dala soglasje k prekopu žrtev, komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč pa je zagotovila sredstva za pokop in DNK-preiskave. Projekt vodi Jamarski klub Borovnica, pomagajo pa mu tudi druga jamarska društva, arheologi in domačini.

Delo, ki ga bodo nadaljevali v sredini maja, pa je močno oteženo tudi zaradi strukture jame, saj je vhodno brezno poševno in se sodi zato pri izvleku zatikajo. Dodatna težava pa je tudi sama globina jame, saj se meritve ne ujemajo s tistimi iz predvojnih časov. Brezno so namreč že med vojno po nekaterih podatkih minirali kar dvakrat, pozneje pa vanj nasuli tudi material in hlodovino.

Sicer je bila spravna slovesnost ob Krimski jami že leta 1990, domačini pa so v spomin postavili kapelico in mogočno razpelo.

Fotografije: Jamarski klub Borovnica in Peter Svete