Brez upoštevanja odhodkov za interventne ukrepe, ki so trenutno povezani le še s popoplavno obnovo, je primanjkljaj dosegel 451 milijonov evrov, kar je 65 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani. Rast prihodkov po primerjavi brez interventnih ukrepov je bila 6,1-odstotna, prihodkov je bilo 3,28 milijarde evrov. Odhodki so medtem narasli za 10,8 odstotka, na 3,73 milijarde evrov, je objavil fiskalni svet.

Rast prihodkov je po pojasnilih fiskalnega sveta v določeni meri posledica nekaterih začasnih dejavnikov, medtem ko je dinamika nekaterih pomembnejših kategorij nižja kot v času visoke inflacije.

Visoka rast odhodkov v začetku leta izhaja iz višjih plačil obresti in nekaterih diskrecijskih dejavnikov, medtem ko zlasti realizacija investicij še naprej občutno zaostaja za načrti zaradi zastoja pri porabi evropskih sredstev ter sistemskih pomanjkljivosti pri njihovem načrtovanju in izvajanju.

Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prihodki. V prvem četrtletju so znašali tri milijarde evrov in so bili za 9,1 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju, so sporočili s finančnega ministrstva.

Več prihodkov od DDV-ja, manj od dohodnine

Strukturno najpomembnejši prihodki od davka na dodano vrednost so se povečali za 7,1 odstotka na nekaj več kot 1,29 milijarde evrov, prihodki od dohodnine so nazadovali za 0,9 odstotka na 558 milijonov evrov, prihodki od davka na dohodek pravnih oseb pa so bili s 392 milijoni evrov, tudi ob upoštevanju začasno višje davčne stopnje v okviru financiranja popoplavne obnove, višji za 26,4 odstotka. To rast poleg višji obdavčitvi na ministrstvu pripisujejo tudi boljšemu poslovanju podjetij, predvsem bank.

Glede nazadovanja prihodkov od dohodnine so na ministrstvu pojasnili, da je bila akontacija dohodkov od zaposlitve višja za 4,9 odstotka, znižanje pa se je zgodilo zaradi nižjih prilivov iz poračuna dohodnine ter nižje dohodnine od dobička od kapitala in dividend. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. V prvih treh mesecih je to nakazilo znašalo 395 milijonov evrov oz. 4,6 odstotka več kot pred letom.

Vidneje so k rasti po pojasnilih fiskalnega sveta prispevali še prihodki od CO2-dajatev, carin in prilivi iz sklada za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško, ki v absolutnem smislu sicer predstavljajo razmeroma majhen delež skupnih prihodkov.

Prihodki iz evropskega proračuna so bili z 80 milijoni evrov medletno nižji za 54,5 odstotka. Razlog je po navedbah fiskalnega sveta počasno črpanje kohezijskih sredstev iz večletnega proračuna EU-ja 2021–2027 in visoke lanske osnove, ko so se še črpala sredstva iz preteklega večletnega obdobja.

Višji odhodki za obresti

K rasti odhodkov, ki je presegla tisto v enakem obdobju lani, so največ prispevali višji odhodki za obresti, ki so bili s 527 milijoni evrov za okoli polovico višji kot v istem obdobju lani. Pretežni del povišanja izhaja iz prvega plačila obresti za lani izdano 10-letno obveznico RS93, katere skupni znesek izdaje je trenutno 2,75 milijarde evrov, letna obrestna mera pa je triodstotna.

Glavnina letnih plačil obresti je v zadnjih letih sicer izplačana marca, zato se bo njihov prispevek k skupni rasti odhodkov v naslednjih mesecih postopoma zmanjševal, napovedujejo v fiskalnem svetu.

Pomembno so k rasti odhodkov po njihovih navedbah prispevale še subvencije v kmetijstvu, višji transfer za izvajanje javne službe v linijskem prometu in nadomestilo Termoelektrarni Šoštanj za opravljanje javne službe ogrevanja Šaleške doline. Doseglo je 50 milijonov evrov.

Več v pokojninsko blagajno, manj za zdravstvo

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom so namenili 508 milijonov evrov oz. 2,8 odstotka več kot lani. Po navedbah ministrstva se je zvišal obseg sredstev za družinske prejemke in starševska nadomestila, zagotavljanje socialne varnosti in osebne asistence ter brezposelne.

Transfer v pokojninsko blagajno je bil s 413 milijoni evrov višji za okoli desetino, transfer v zdravstveno blagajno pa je bil precej nižji, saj je bilo lani izplačanih še 65 milijonov evrov za skrajšanje čakalnih vrst. Stroški dela so bili z 1,11 milijarde evrov medletno nižji za dva odstotka, in to kljub začetku izvajanja plačne reforme. Regres za letni dopust za javni sektor je bil namreč lani izplačan marca, letos pa bo kot običajno junija.

Naložbe se znižujejo že od začetka lanskega leta, pretežno zaradi zaključka preteklega večletnega finančnega obdobja EU-ja, pri čemer so najbolj upadle naložbe v železniško infrastrukturo. Z 235 milijoni evrov so bili odhodki za naložbe medletno nižji za 7,4 odstotka. "Sredstva vlagamo v modernizacijo enot Slovenske vojske, v opremo za njeno operativno delovanje in v vzdrževanje materialnih sredstev vojske ter v investicijsko dejavnost na cestah in železniški infrastrukturi," so poudarili na finančnem ministrstvu.

Iz sklada za popoplavno obnovo je bilo v prvih treh mesecih izplačanih 34 milijonov evrov, glavnina za nadomestitveno gradnjo (25 milijonov evrov).

Primanjkljaj sektorja država lani nižji

Fiskalni svet je v najnovejši mesečni informaciji omenil tudi podatek statističnega urada, da se je primanjkljaj sektorja država lani občutno znižal in dosegel 0,9 odstotka BDP-ja. Glede na 2023 je bil v deležu BDP-ja nižji za 1,7 odstotne točke. Hkrati je bil za dve odstotni točki nižji od vladnih projekcij iz oktobra lani. Projekcije sektorja država sicer v največji meri določa državni proračun, ki že nekaj zaporednih let ni realističen, so pri tem vnovič opozorili v fiskalnem svetu.