Premier Robert Golob je ob prihodu na izredno zasedanje Evropskega sveta v Bruslju med napovedal, da bo morala Slovenija izdatke za obrambo na dva odstotka BDP-ja povišati še pred letom 2030, kot je bilo predvideno do zdaj. "Politična realnost v svetu je, da bo seveda treba za obrambne izdatke in varnost nameniti več," je poudaril. Po navedbah obrambnega ministrstva s konca lanskega leta so sicer obrambni izdatki za letos ocenjeni na ravni 1,53 odstotka BDP-ja, za leto 2026 pa na ravni 1,6 odstotka.

O tem, kako natančno bo potekalo zviševanje, je medtem še prezgodaj govoriti, je dejal. Napovedal je, da bo Slovenija scenarij zvišanja izdatkov pripravila do vrha zveze Nato konec junija v Haagu. Vlada bo pred tem s scenarijem seznanila tako parlament kot javnost, je še zagotovil. A kot ob tem dodaja Golob, samo nakupovanje orožja vseh varnostnih izzivov ne bo rešilo. "Ravno obratno, lahko jih celo poslabša, če ne bomo tega nakupa pospremili tudi z vsemi drugimi vidiki," je opozoril v izjavi za novinarje.

Golob je sicer že v sredo, ko je opravil tudi več posvetovalnih pogovorov, napovedal, da bo zastopal stališče, da bi Slovenija del sredstev, namenjenih obrambi in varnosti, usmerjala v splošno odpornost države na sodobne varnostne izzive. S španskim premierjem Pedrom Sanchezem je zato sooblikoval predlog o tem, da je treba vprašanje obrambe razširiti na varnost in odpornost celotne družbe. "Danes je v zaključkih razširjena definicija o tem, kaj je obramba in varnost. Uspelo nam je, da smo to razširili na širšo odpornost, pod katero spada tudi spopadanje s podnebno krizo, z migrantskimi tokovi in s kibernetsko varnostjo," je pojasnil pred zasedanjem v Bruslju.

Pri tem gre predvsem za dvojno uporabo, krepitev domače obrambne industrije, kibernetske varnosti in gradnjo infrastrukture, vključno s krepitvijo zdravstvenega sistema, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Kot so še dodali, je Slovenija varna država, njena stopnja ogroženosti pa je nizka.

Golob: Članice se bodo morale zanesti predvsem na lastne vire

Krepitvi obrambnih zmogljivosti držav članic EU-ja bo sicer namenjen tudi ta teden predstavljeni načrt Evropske komisije, ki predvideva vzpostavitev novega finančnega instrumenta, v okviru katerega bo za naložbe članic v obrambo na voljo do 150 milijard evrov posojil. Celoten načrt, ki vključuje še omejeno sprostitev proračunskih pravil EU, naj bi prinesel do 800 milijard evrov naložb v obrambo.

Sorodna novica Zelenski se je zahvalil evropskim voditeljem: "Ves ta čas ste bili z nami"

Golob je v odgovoru na vprašanje, ali bo Slovenija izkoristila predvidena posojila, poudaril, da se bodo morale članice zanesti predvsem na lastne vire. "Moja naloga je, da najdemo najbolj učinkovito pot, kako bomo ta denar, lasten denar, ki ga bomo namenjali za obrambo, varnost in odpornost, najbolj učinkovito naložili," je poudaril. Po njegovem mnenju bi bilo najbolj učinkovito, da bi sredstva izkoristili za vzpostavitev slovenske, predvsem pa evropske industrije. Vlagati pa jih je treba v zmogljivosti za dvojno, tj. civilno in vojaško rabo, je poudaril. "Res ne verjamem v enostranske rešitve, kot je preprost nakup orožja kjerkoli. S tem še nobene vojne nismo rešili. Verjamem pa, da moramo zgraditi bolj odporno Evropo in takšna Evropa se bo potem lažje soočala z izzivi," je svoje stališče ponovil premier.

Ob tem je pozdravil možnost odstopanja od evropskih proračunskih pravil, kot je napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Slovenija pa je po njegovih besedah pripravljena podpreti tudi nemški predlog za dolgoročnejše odstopanje od javnofinančnih pravil. "Če bi Nemčija dejansko prišla s spremembo fiskalnih pravil za neko daljše obdobje - omenja se celo desetletno - bomo takšen predlog podprli, vse ostalo so v tem trenutku špekulacije," je še dejal Golob.

V Svobodi in SD-ju v prvih odzivih zadržani

Poslanec koalicijske Svobode Martin Premk je bil v prvem odzivu skop. "Očitno bo treba nekoliko pospešiti, ampak do dveh odstotkov BDP-ja za obrambo bi tako ali tako morali priti do leta 2030," je dejal v izjavi v DZ-ju. Tega, kje in kako bi lahko pridobili dodatna sredstva, še ni želel komentirati.

Damijan Bezjak Zrim iz koalicijskega SD-ja je dodal, da poudaril, da se trenutne resne varnostne situacije zavedajo tudi v domači politiki. Ob tem je poudaril, da en odstotek BDP-ja pomeni približno sedemsto milijonov evrov. "Moramo biti zelo previdni kje bomo ta denar vzeli. Tako da jaz bi počakal, kaj se bodo voditelji držav dogovorili v Bruslju, šele na to bi lahko podali končni odgovor;" je dodal. Ob tem je pozval k temu, da se mora pri iskanju rešitev povezati cel državni zbor, tako koalicija kot opozicija.

Levica: Vsaka tekma v oboroževanju osiromaši ostala področja

Več je v odzivu povedal vodja poslanske najmanjše koalicijske stranke Levica Matej T. Vatovec, ki je je napoved premerja Goloba označil za preuranjeno. Ocenil je, da Bruselj in večina evropskih držav trenutno "brezglavo leta levo in desno", ker ob odmikanju ZDA kot velikega zaveznika Evrope nihče točne ne ve, kaj narediti. "Mislim, da smo pred neko resno prelomnico, ki pa po na oceni naše stranke ni toliko obrambno-varnostna, ampak bolj v smislu tega, kako se bo svet razvijal v naslednjih letih," je dejal v izjavi ob robu redne seje DZ-ja.

"Tekma v oboroževanju je v zgodovini pokazala predvsem eno – da se bodo na račun tega manjšale socialne pravice, zdravstvene pravice in vse, kar financirajo javne blagajne. Tako da tukaj, ne glede na to, kar vsi govorijo, smo pred dilemo masla in topov. Stališče Levice je zelo jasno, maslo ima prednost pred topovi," je poudaril. "Vsak cent, vsak evro, ki gre v katerokoli štirikolesno, šestkolesno ali osemkolesno vozilo ali rakete iz Izraela, je denar, ki zmanjka nekje drugje v naši blagajni," je poudaril.

Prizadevanja Goloba, da bi se sredstva za obrambo lahko namenjala tudi za krepitev druge infrastrukture, ki prav tako zagotavlja varnost, je označil za morebitno ustrezno rešitev v primeru, da bo Slovenija res "prisiljena" svoje obrambne izdatke dvigniti prej kot načrtovano. o "To je eden od načinov, na katerega bi lahko, če nekoliko grdo rečem, izigrali te zahteve," je ponovil to, kar je sicer dejal že v sredo. "Če nadaljujemo poti, ki jo zahteva Nato, se pravi oborožitev za neke misije v tujini, naši državljanke in državljani od tega nimajo nič. Če bomo pa zgradili kakšno bolnico, kakšno cesto, železnico ali pa denar namenili mehanizaciji za civilno zaščito, je pa to nekaj, kar lahko uporabimo in k čemur lahko kot Levica pristanemo. Vsakršnemu povečanju izdatkov na področju bojne ali pa neke agresivne vojaške tehnike pa bomo seveda nasprotovali," je napovedal.

Vatovec je prepričan, da bi se moral EU trenutno pogovarjati o tem, kakšna je njena strateška vizija in kako vzpostaviti svojo lastno zunanjo politiko, vključno z obrambno. "To je vprašanje, ki je povezano tudi s tem, da ne moremo ostati več v zvezi Nato. Nato je pač agent ameriških interesov in kot tak ne bo nikoli garancija za evropsko varnost," je dejal. Spomnil je, da Levica sicer stališče, da bi morala Slovenija izstopiti iz Nata, zagovarja že dolgo.

Cigler Kralj: NSi ta dvig podpira

"Najprej lahko rečem dobro jutro, spoštovani predsednik vlade," pa je Golobovo napoved komentiral vodja poslanske skupine opozicijske stranke NSi Janez Cigler Kralj. Kot je dejal, je bil cilj dviga obrambnih izdatkov v okviru Nata dogovorjen že pred več kot desetimi leti, a je po njegovih besedah levosredinske vlade doslej niso jemale dovolj resno.

"V Novi Sloveniji smo stalno zavezani tem dogovorom. Mi trdimo, da varnost ni zastonj, zdaj ob novih geopolitičnih razmerah to vsi skupaj še bolj občutimo," je poudaril Cigler Kralj. Poudaril je, da Slovenija ni osamljen otoček in da bo morala slediti povečanju obrambnih proračunov. "Mi ta dvig podpiramo," je bil jasen in poudaril, da ga je potrebno izpeljati premišljeno in transparentno.

Poudaril je, da seveda tu ne bo šlo samo za kupovanje opreme in izpolnjevanje zavez o kapacitetah vojske ampak tudi za infrastrukturo za dvojno rabo, ki jo omenja premier. Zavzel se je tudi za povečanje števila vojakinj in vojakov. "Brez osnovne varnosti ni niti dobro delujočega gospodarstva niti zdravstva niti sociale, ničesar," je še izpostavil.

Denar za to bi bilo po njegovem mnenju treba iskati v rezervah in tudi evropskih sredstvih. "Drugi viri so gotovo rezerve pri naraščanju birokracije, tudi državni upravi se splača pogledati, kaj je smiselno ohraniti, in pa seveda pri tem, lahko rečemo zdaj že pregovornem, financiranju predvsem radikalno levih nevladnih organizacij. Mislim, da se lahko koncept financiranja nevladnega sektorja, civilne družbe popolnoma spremeni," je ocenil.