Manj denarja za pokojnine, za zdravstvo in šolstvo in več za oboroževanje. "Če tega ne storite, si nabavite učbenik ruščine ali pa se izselite na Novo Zelandijo," je dejal generalni sekretar Nata o povišanju izdatkov za obrambo.

Da bomo morali veliko prej, kot je bilo načrtovano, povišati te izdatke, je potrdil tudi premier Robert Golob, ki je bil na vrhu v Bruslju. 400 milijonov več za obrambo pomeni za primerjavo celoten proračun za visokošolsko izobraževanje ali pa 1500 najemniških stanovanj.

Kot je v prvem prispevku Tarče poročal Žan Dolajš, številni menijo, da smo priča koncu Pax Americane – obdobju tako imenovanega ameriškega miru – in rušenju svetovnega reda, ustvarjenega po drugi svetovni vojni.

"Izjemno hitro se spreminjajo razmere in dejstvo je, da Združene države Amerike v takšni konstelaciji, kot je bila povojna ureditev, ne mislijo več delovati. Evropski, atlantski sporazumi jih pravzaprav ne zanimajo več," je dejal ekonomist in politični analitik Bogomir Kovač.

Stiska evropskih voditeljev je precej jasno razvidna. Na eni strani iščejo pri Trumpu drobce upanja in roko v obupu stegujejo čez Atlantik, na drugi strani pa po trdem pristanku v novo realnost napovedujejo večstomilijardne investicije v evropsko obrambo. Ne zgolj ameriško stališče do vojne v Evropi, Trump ima tudi ozemeljske ambicije na račun evropske države, želi si namreč Grenlandije.

Ali Nato sploh še obstaja?

"Evropa se je znašla na čistini, za kar pa si je kriva sama," je prepričan nekdanji stalni predstavnik pri zvezi Nato, Erik Kopač.

Evropski Nato brez ZDA je namreč le bleda senca zavezništva. Novinar Dolajš je navedel le nekaj argumentov, kot so: Evropa nima lastnih satelitskih sredstev za napredno komunikacijo in navigacijo, brez Američanov je Evropa v sodobnem vojskovanju tako rekoč slepa in gluha, ZDA zagotavljajo Evropi zaščito pred balističnimi izstrelki, v Nemčiji so ameriške jedrske konice in Evropa je odvisna od ameriške obveščevalne podpore.

"Obstajajo ocene, da umanjka, če ZDA zapustijo evropsko celino, okoli 300 tisoč vojakov. Veliko število tankov, topništva in zračne obrambe," je pojasnil Kopač.

V Evropi se zato zadnje dni na široko odpirajo denarnice. Kje je Slovenija, je znano. Na repu seznama članic zavezništva, za obrambo smo lani namenili okoli 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda. Manjši odstotek BDP-ja za obrambo v zavezništvu namenja le še Španija.

Generalni sekretar Nata, Nizozemec Mark Rutte, ki si v zadnjem času prizadeva krpati razpoke v zavezništvu, je bil pretekli mesec zelo neposreden. Na njegov poziv se je z javnim pismom predsedniku vlade pretekli mesec ostro odzvala Spomenka Hribar. "Bo Slovenija žrtvovala socialno državo za oboroževanje? Ta izjava je nesprejemljiva, nesramna in v temelju škodljiva. Morebitna politika po tej matrici pa je uničujoča za državljane Evrope!" je zapisala.

Levica nasprotuje višanju obrambnih izdatkov, desne stranke povečanje podpirajo

Levica kategorično nasprotuje višanju obrambnih izdatkov, levosredinske stranke koalicije so bile pri napovedih pred evropskim vrhom previdne. Desne opozicijske stranke povečevanje izdatkov za obrambo podpirajo. V predvolilnem letu so temo hitro obarvale populistično, desne stranke bi namreč denar za obrambo vzele nevladnim organizacijam.

Janez Janša se je ta teden sešel z nekdanjimi vplivnimi evropskimi politiki in z njimi iskal rešitve. Njegova izrazita proukrajinska drža – bil je eden prvih evropskih voditeljev v Kijevu – pa se danes ne sklada več s predsednikom Združenih držav, ki ga Janša prav tako že leta odkrito podpira.

"Slovensko demokratsko stranko opominjamo, da je Donald Trump pravkar dokončno obrnil hrbet Evropi in jo vidi samo še kot gospodarskega tekmeca in trg za prodajo ameriške vojaške opreme – čas bi bil, da SDS pokaže malo domoljubne in evropske zavesti ter se odpove Trumpu," so opozorili v Levici.

Sorodna novica Golob: Izdatke za obrambo bo treba na dva odstotka BDP-ja zvišati pred letom 2030

Kaj o vlaganju v varnost pravijo Slovenci?

Lanske javnomnenjske raziskave zveze Nato kažejo, da je podpora vlaganju v obrambne namene pri Slovencih skoraj najmanjša med vsemi članicami zavezništva. Le 27 odstotkov vprašanih v anketi je podpiralo večanje obrambnih izdatkov.

Med vsemi članicami Nata pa prav najmanjši delež slovenskih državljanov meni, da je obstoj zveze Nato pomemben za varnost države v prihodnosti. Manj kot polovica vprašanih Slovencev je lani podpirala pošiljanje pomoči v Ukrajino.

Kaj bi pomenilo nameniti dva odstotka BDP-ja?

Krožijo neuradne informacije, da so evropske zaveznice Sloveniji že poslale jasen signal, naj obrambi nameni dva odstotka BDP-ja, ne čez pet let, ampak že letos. V kabinetu predsednika vlade novinarju Dolajšu teh informacij sicer niso potrdili.

"Pričakovanja so jasna. To ni več vprašanje Nata, kot se pri nas interpretira, kot zaveza do Nata. S takim zaveznikom, kot je zdaj Trumpova Amerika ... Pravzaprav ne vem, ali je to naš zaveznik. Na to vprašanje si mora Evropa pravzaprav odgovoriti sama. Te obrambne zmogljivosti moramo razvijati zaradi nas samih," je pojasnil evropski poslanec Klemen Grošelj,

Kaj bi pravzaprav pomenilo nameniti dva odstotka bruto domačega proizvoda za obrambo? Da bi dosegli ta odstotka, bi morali najti dodatnih 400 milijonov – to je približno toliko, kot je celoten letni proračun Slovenije, namenjen za znanstvenoraziskovalno dejavnost. S tem denarjem bi lahko zgradili več kot 1500 javnih najemnih stanovanj. Za 400 milijonov evrov bi lahko imele vse družine v Sloveniji povsem brezplačni vrtec kar dve leti.

"Ključno je, da obrambne investicije ne zadušijo razvoja"

Ekonomist Bogomir Kovač meni, da se prerazporejanju sredstev ne bomo mogli izogniti. A ključno je, da obrambne investicije ne zadušijo razvoja. "S kakršno koli obliko varčevanja, zato, da bomo seveda investirali v vojaško industrijo ali pa v vojsko kot tako ... to je investicija, ki ima enega najnižjih multiplikacijskih učinkov," je pojasnil.

Zato bo izjemno pomembna mobilizacija evropskih finančnih mehanizmov. Kopač je prepričan, da mora Slovenija zaradi svoje majhnosti ostati zvesta kolektivni evropski obrambi in se držati tudi finančnih zavez. Denar za obrambo pa lahko pametno naložimo tudi doma. "Na načine, kot so raziskave in razvoj. Potem tudi z industrializacijo, recimo z vzpostavitvijo določenih proizvodnih linij, ki bodo zagotavljale orožje ali pa vojaško opremo," je prepričan.

Obramboslovec Rok Zupančič meni, da pretirano strašenje pred ruskim napadom na Evropsko unijo ni na mestu. A enako nevarno je po njegovem mnenju zanemarjanje varnostnih vprašanj v spremenjenih svetovnih okoliščinah.

"Del politike in tudi javne sfere zelo rad igra na to mirovniško držo. Mirovniška drža je nekaj plemenitega, ideal in tako naprej. A hkrati ti isti ljudje, ki to zagovarjajo, ne znajo povedati, nimajo točnega načrta, kaj naj bi ta mirovniška drža tudi pomenila," je poudaril.

Kdo bi sploh lahko napadel Slovenijo?

"Tega, kar se zdaj dogaja … Tega tako rekoč nihče ni bil sposoben napovedati pred enim letom. Kdo nam zagotavlja, da ne bomo imeli čez eno leto na svojih mejah ene od držav, ki bo do nas sovražna?" se sprašuje Grošelj.

"In mimogrede – razdalja med vzhodno slovensko mejo in mejo z Ukrajino je krajša kot pa razdalja od Ljubljane do Beograda," je še spomnil Kopač.

Trenutno najbolj vroče slovensko obrambno podjetje

Podjetje Valhalla Turrets proizvaja enega bolj vročih produktov slovenske obrambne industrije: oborožitvene postaje za oklepna vozila. Sedež ima v Ljubljani, proizvodnjo pa v Mengšu, poroča novinar Tarče Klemen Košak.

Sorodna novica Mors nabavlja nove oborožitvene postaje za obstoječe oklepnike patria

V mandatu te vlade je podjetje doseglo skokovito rast. Zdaj pa se obeta, da bo njegovo sodelovanje z državo prešlo na povsem drugo raven. Po neuradnih informacijah Tarče potekajo pogovori, da bi Valhalla, Slovenski državni holding (SDH) in nemški orožarski gigant Rheinmetall v Sloveniji skupaj ustanovili novo podjetje za proizvodnjo oborožitvenih sistemov. Direktor Valhalle Miloš Milosavljević je informacije potrdil. "Definitivno bomo zelo veseli, če se bo slovenska država odločila, da vstopi v ta projekt, ker bo s tem ta celoten projekt dobil bistveno večjo kredibilnost. Nisem povsem prepričan, da se bo to zgodilo, upam pa, da se bo," je povedal Milosavljević.

Šlo bi za velik projekt, zagotovo največje podjetje za vojaško opremo v Sloveniji. "Gre za večji projekt, ampak vsekakor ne gre za nič, kar bi bilo neobvladljivo. Spet pa poudarjam: tukaj bo potrebna podpora države. Brez podpore države tega projekta v Sloveniji, v taki obliki, kot ga zdaj vidimo, ne bo," je poudaril Milosavljević.

Sorodna novica Na KPK-ju prejeli prijavo glede zaposlitve Črnčeca v SDH-ju. Politični odzivi so različni.

Po neuradnih informacijah naj bi bil prav projekt novega podjetja razlog, da je na SDH prišel domnevno zelo vplivni Damir Črnčec, ki je bil pred tem državni sekretar na ministrstvu za obrambo, odgovoren za nakupe vojaške opreme. Milosavljević pravi, da o tem ne ve ničesar.

Tarča je SDH, ki ga vodi Žiga Debeljak, prosila za odziv na neuradno informacijo o pogovorih z nemškim Rheinmetallom. Je cilj teh pogovorov ustanovitev nove družbe? Ali je ta posel razlog, da je Črnčec postal Debeljakov pomočnik, uradno sicer na SDH-ju zadolžen za korporativno varnost? "SDH je v skladu z določili zakona dolžan varovati vse podatke, dejstva in okoliščine o posamezni družbi s kapitalsko naložbo države, vključno z načrti in namerami o razpolaganju s posamezno kapitalsko naložbo države, k čemur ga zavezuje 56. člen zakona. Enako velja za temo, o kateri sprašujete," so sporočili iz SDH-ja.

Valhalla deluje od leta 2019, najprej nekaj let samo za tuja orožarska podjetja, med drugim za nemški Rheinmetall. "V prvih štirih oziroma petih letih poslovanja smo delali izključno za tujino. Bili smo pri nekaj zvenečih in znanih projektih obrambne industrije," je navedel Milosavljević. A preboj je podjetje doseglo šele po tem. Prihodki so se leta 2023 povečali z dobrih 900.000 evrov na več kot šest milijonov. Dobiček je zrasel s 84.000 evrov na 2,2 milijona.

Sorodna novica Slovenija bo kupila 106 oklepnikov 8 x 8 patria, cena približno 700 milijonov evrov

V tem letu so začeli sodelovati s slovenskim ministrstvom za obrambo. V letu 2023 so od Morsa prejeli 3,7, lani pa 5,3 milijona evrov. Najprej je MORS Valhalli financiral razvoj oborožitvenih postaj Mangart 25 in Loki 762. Nato je ministrstvo od Valhalle začelo kupovati izdelke. Septembra lani jim je MORS brez razpisa podelil dobrih 15 milijonov evrov vreden posel vgradnje oborožitvenih postaj na lahka izvidniška in taktična tovorna vozila. Ta teden pa je ministrstvo brez razpisa odločilo, da bo Valhalla za 45 milijonov evrov z oborožitvenimi postajami opremila 12 obstoječih oklepnikov Patria.

Ima Valhalla, ker je slovenski proizvajalec in ker je svoje produkte razvijala skupaj z ministrstvom, zdaj prednost pri naročilih? "Glede na dogodke v Evropi v zadnjem tednu dni je absolutno dobrodošlo podpiranje domače, lastne proizvodnje, lastne industrije. Ampak po zakonih Evropske unije se vsak projekt razvija po nekih standardih zakonodaje. Zato so tukaj razpisi, ki so utemeljeni z zakonodajo," pojasnjuje direktor podjetja.

Valhalli pa se obetajo še večji posli. Jasno je namreč, da bo Slovenija od finske Patrie kupila 106 novih bojnih vozil 8 x 8 za 700 milijonov evrov. Cena naj bi bila za vozila na ključ, v znesku so tudi oborožitvene postaje. Po neuradnih podatkih jih bo izdelala Valhalla. Tudi izjave ministra Boruta Sajovica kažejo na to: "Navsezadnje bo kar lepo število evrov v obliki davka na dodano vrednost končalo v Sloveniji. Največja priložnost je pa tako kot pri manjših postajah, ki jih zdaj proizvajajo in kupujejo tudi drugje, v tem, da se s tem uspešnim projektom odpirajo vrata in pot slovenski industriji."

Kljub nakupom slovenskih proizvodov in uporabi sistema vlada-vladi pri nabavah tuje opreme pa pri orožarskih poslih še vedno služijo tudi posredniki. Poglejmo primer zadnje nabave streliva za vlečne topove – tako imenovane havbice. Na razpis je leta 2023 prišla samo ponudba podjetja Panna Plus, ki jo lastniško obvladuje Primož Peterca, odlikovani veteran vojne za Slovenijo in avtor dveh pesmi, s katerima je Darja Švajger v devetdesetih nastopila na Evroviziji. Peterca ima v lasti tudi podjetje Guardiaris, ki izdeluje simulatorje za vojske in tudi sodeluje z ministrstvom za obrambo.

Peterca je v sredo za novinarje organiziral predstavitev podjetja in pogostitev brez kamer in mikrofonov. Izjave pred kamero ne želi dati. Pravi, da mu specifike obrambne industrije tega ne dopuščajo. Panna Plus je doslej od ministrstva prejela že več kot 70 milijonov evrov. Samo zadnji posel je bil vreden več kot 22 milijonov: za 14.500 minometnih min in projektilov. Panna Plus jih kupuje pri tujih podjetjih: Nexter Munitions iz Francije, Simmel Difesa iz Italije in Expal Systems iz Španije. Koliko zaslužijo, ko to prodajo ministrstvu za obrambo? V podjetju Panna Plus, kjer so z nami komunicirali prek odvetnika, tega ne razkrivajo.

"Panna Plus [...] opremo proda MORS-u za ceno, ki je višja od nabavne cene, in s tem ustvari maržo, ki jo mora ustvariti, da lahko uspešno posluje, zaposluje kakovosten kader in preživi. Upam, da razumete, da konkretne višine marže ne moremo razkrivati, ker bi s tem razkrili poslovno skrivnost našega podjetja in hkrati poslovno skrivnost naših pogodbenih partnerjev," sporočajo iz Panna Plusa.

Postavlja pa se vprašanje, zakaj so posredniki sploh potrebni. V Panni Plusu odgovora na to vprašanje nimajo. "Na vprašanje, katere storitve je izvedla Panna Plus, ki jih ministrstvo za obrambo ne bi moglo izvesti samo, ne moremo odgovoriti, saj teh informacij nimamo."