Odbor za obrambo je sklep o široki in vključujoči javni razpravi podprl s sedmimi glasovi za in enim proti, odbor za zunanjo politiko pa ga je z devetimi glasovi podprl soglasno.

Levica je, sicer kot koalicijska stranka, sklicala izredno sejo, na kateri so predstavili argumente proti predlogom za hitrejše zvišanje obrambnih izdatkov, kot pa je trenutno dogovorjeno, je za Radio Slovenija poročal Robert Škrjanc. "Zahtevamo, ne več orožja, pač pa več diplomacije," je zahteve Levice predstavil predlagatelj Matej T. Vatovec.

Prvotno so sicer poslanci Levice v četrtem sklepu predlagali, naj odbora državnemu zboru predlagata razpis posvetovalnega referenduma glede povečanja obrambnih izdatkov. Vendar so pozneje sklep spremenili ter v njem zahtevali le široko in vključujočo javno razpravo.

Kot je pred sejo pojasnil vodja poslanske skupine Levice Vatovec, se je sklep spremenil, ker odbora o sklepu glede posvetovalnega referenduma po poslovniku ne moreta glasovati. Dodal je, da možnosti referenduma v Levici kljub temu ne izključujejo povsem, zlasti če bo prihodnji dogovor med Slovenijo, EU-jem in Natom za stranko nesprejemljiv.

Kordiš vseeno zahteval referendum

In čeprav je že pred sejo obstajal dogovor, da se sklep o referendumu nadomesti s sklepom o široki razpravi, je referendum vseeno zahteval Miha Kordiš. "Mi socialisti zahtevamo referendum o nabavah orožja, predsednik, tukaj je sklep, po koncu razprave vam ga prinesem, in pričakujem, da ga uvrstite na glasovanje, kot to veleva poslovnik," je na odboru povedal Kordiš.

A je predsednik odbora za obrambo Martin Premk ocenil, da predlog ni podan v skladu s proceduro in poslovnikom ter ga zato ni uvrstil na glasovanje.

Levica predlagala štiri sklepe, potrjen le eden

V zahtevi za sklic seje je sicer Levica predlagala štiri sklepe, a so člani odborov prve tri zavrnili.
V prvem je pozvala k nasprotovanju hitrejšemu povečevanju obrambnih izdatkov. V drugem je odboroma predlagala, naj vlado pozoveta, da v okviru EU-ja in Nata predlaga začetek dialoga z Rusijo, s ciljem sklenitve varnostnih sporazumov ter zmanjšanja obsega oboroženih sil in oborožitvenih sistemov v Evropi. V tretjem sklepu pa je predlagala, da odbora vlado pozoveta, naj se v okviru EU-ja in Nata zavzame za zmanjšanje obrambnih izdatkov na največ 1,5 odstotka BDP-ja.

Nasprotniki sklepov, tako iz koalicijskih vrst kot opozicijskega NSi-ja, so med drugim menili, da Rusija ni pripravljena na dialog in da predstavlja grožnjo Evropi, pa tudi, da sta dva odstotka BDP-ja za obrambo zaveza, od katere Slovenija kot članica Nata ne more odstopiti.

Predlagatelji so medtem med drugim menili, da je Evropa že dovolj oborožena, da bo imela v tem kontekstu koristi zgolj orožarska industrija in da Rusija nima ozemeljskih teženj v Evropi oz. tej ne predstavlja neposredne grožnje. Poudarili so tudi, da bi morali sredstva za obrambo preusmeriti drugam.

Državna sekretarja v kabinetu predsednika vlade in na obrambnem ministrstvu, Vojko Volk in Boštjan Pavlin, pa sta med drugim poudarila, da vlaganje v obrambo ne pomeni zgolj nabav orožja, temveč tudi krepitev varnosti in odpornosti v širšem smislu.

Zakaj so vabljeni le mirovniki?

Razprava mora biti, ne tako kot danes, ko so bili vabljeni le mirovniki, široka in večplastna, je povedala Andreja Rajbenšu iz Svobode. "Da bodo ljudje razumeli, zakaj je povečanje obrambnih izdatkov tudi potrebno, ne samo, zakaj naj ne bi bilo potrebno, ampak zakaj tudi je potrebno," je dejala.

Jožef Horvat iz NSi-ja je menil, da je vse skupaj precej shizofreno, ker takšno nujno sejo sklicuje koalicijska stranka.

Aleksander Reberšek pa je glede slišanih argumentov Levice in vabljenih povedal: "Govoriti, da nismo vojaško ogroženi, ker na naših mejah ni tankov in nihče ne strelja na nas, in da zato vojske ne potrebujemo, je zelo podobno temu, da ne potrebujemo gasilcev, takrat ko ne gori." Levico je ob tem obtožil, da s tem le nabira poceni politične točke in glasove pred volitvami.

Na seji so sodelovali še predstavniki civilne družbe: filozofinja in sociologinja Spomenka Hribar, v imenu Ženskega lobija Slovenije Sonja Lokar, pa tudi sociologinja Svetlana Slapšak, nekdanji evropski poslanec Aurelio Juri in predstavnica iniciative Glas ljudstva.