Tudi v novem predlogu zakona o funkcionarjih, ki ga zdaj obravnava odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, pogoja nekaznovanosti za voljene funkcionarje ni najti. Je koalicija snedla obljubo?

Medtem ko morajo določeni profili javnih uslužbencev delodajalcu priložiti dokazilo o nekaznovanosti, to ne velja denimo za župane ali poslance v državnem zboru. Na čelu ene od občin je celo nekdanji zapornik.

"Gre tudi za eno izmed koalicijskih zavez v okviru iniciative Glas ljudstva, ki naj bi bila izpolnjena celo že v prvem letu mandata, in izjemno skrb vzbujajoče bi bilo, da bi vlada končala mandat brez uresničitve takšne zaveze," je opozorila Katarina Bervar Strnad iz Pravne mreže za varstvo demokracije.

"To bom skrbno proučila in se potem na podlagi posvetovanj verjetno tudi z zakonodajnopravno službo DZ-ja in tudi strokovnimi službami mandatno-volilne komisije odločila, kako to urejati," se je odzvala poslanka Janja Sluga (Svoboda).

Pasivna volilna pravica – možnost biti voljen

Trenutni predlog zakona o funkcionarjih namreč ne predvideva pogoja nekaznovanosti za funkcionarje, ki pridobijo mandat za opravljanje funkcije s splošnimi volitvami. Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da je tako zato, ker bi ta sprememba vplivala na pasivno volilno pravico, torej možnost biti voljen.

"Razumemo, da gre za eno od pomembnejših pravic v okviru volitev in opravljanje javnih funkcij, vendar pa gre za izjemno pomembne funkcije v državi. Ljudi, ki na lokalni in državni ravni izvajajo politike, ki vplivajo na celotno družbo, torej smo prepričani, da so to ljudje, ki bi morali izkazovati visoko stopnjo integritete in odgovornosti," je izpostavila Bervar Strnad.

Podobno mnenje so podali tudi na KPK-ju, in sicer da bi po vzoru zakona o Slovenskem državnem holdingu določili merila, ki zahtevajo osebnostno primernost kandidata.