Za referendumsko kampanjo štejejo oglaševalske vsebine in druge oblike propagande, katerih namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na referendumu.

Referendumsko kampanjo lahko organizira pravna ali fizična oseba, ki je pobudnik zahteve za razpis referenduma ali je zainteresirana za izid referenduma. Kdo vse bo organizator kampanje, bo znano v začetku prihodnjega tedna, ko se izteče rok, do katerega morajo organizatorji odpreti posebne transakcijske račune in o tem obvestiti Državno volilno komisijo.

Posebne transakcijske račune za tokratni referendum so po podatkih Ajpesa že odprle štiri stranke, in sicer Levica, SD, Zeleni Slovenije in NSi. Zagotovo bodo to storili še v SDS-u in največji vladni stranki Gibanje Svoboda, v kateri so prav tako napovedali vstop v kampanjo, v kateri pa bodo pozivali k bojkotu referenduma.

Stroški referendumske kampanje na državni ravni po zakonskih določbah ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi, organizatorji kampanje bodo lahko torej za prepričevanje volivcev porabili dobrih 420.000 evrov. V nasprotju z volilnimi kampanjami pa organizatorju referendumske kampanje ne pripada pravica do povračila stroškov.

Referendumska nedelja bo 11. maja

Splošno glasovanje na referendumu bo potekalo v nedeljo, 11. maja. V tednu pred referendumsko nedeljo bo kot običajno v torek, sredo in četrtek potekalo predčasno glasovanje na za to namenjenih voliščih. Prav tako bodo mogoče tudi druge oblike posebnega glasovanja, in sicer po pošti tako na območju Slovenije kot iz tujine, na volišču s sedežem na diplomatsko-konzularnem predstavništvu ter zunaj okraja stalnega prebivališča na t. i. volišču omnia.

Na dan glasovanja bo DVK že objavil delne neuradne izide z volišč po Sloveniji. Dan po referendumski nedelji bodo ugotavljali izid glasovanja po pošti iz Slovenije, teden dni pozneje pa še izid glasovanja po pošti iz tujine.

Uradni izid referenduma bo glede na rokovnik DVK znan med 22. in 30. majem, ko bo DVK sprejel akt o izidu glasovanja in ga objavila v uradnem listu.

Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo dosežen zavrnitveni kvorum. To pomeni, da mora proti zakonu glasovati večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Kvorum je torej odvisen od števila volilnih upravičencev. Po trenutnih podatkih ministrstva za notranje zadeve je teh 1.693.355, kar pomeni, da kvorum za zavrnitev zakona za zdaj znaša 338.671 glasov. Točno število pa bo ministrstvo še ugotavljalo glede na število volilnih upravičencev na dan glasovanja.

Zakonu nasprotujeta opozicijska stranka SDS in stranka NSi

Pobudniki referenduma, največja opozicijska stranka SDS, zakonu nasprotuje, saj menijo, da ta ne prinaša jasno določenih meril, po katerih se bodo dodatki k pokojnini za izjemne umetniške dosežke podeljevali, ter da dodatek pomeni neupravičen privilegij za ozko skupino ljudi in ni pravičen do vseh upokojencev. Vztrajajo tudi, da bi morala vlada najprej pripraviti pokojninsko reformo, ki bi izboljšala položaj vseh starejših.

Sredstva, ki jih bo država namenila za dodatke, bi morali po mnenju SDS-a porabiti za dvig pokojnin vseh upokojencev ali za izboljšanje socialne varnosti tistih, ki živijo na robu revščine. Vladi pod vodstvom premierja Roberta Goloba tudi očitajo, da je zakon sprejela brez širše javne razprave in brez ustrezne analize finančnih posledic.

Po mnenju SDS-a tako pri referendumu ne gre zgolj za nasprotovanje zakonu, ampak tudi za možnost, da ljudje sami povedo, ali podpirajo takšno porabo javnega denarja. Zakonu nasprotuje tudi opozicijska stranka NSi.

Za podpornike zakona referendum napad na kulturo

Podporniki zakona in njegovi predlagatelji, ministrstvo za kulturo in vlada, pa poudarjajo, da novi zakon po več desetletjih odpravlja netransparentnost podeljevanja izjemnih pokojnin in zastajanje prošenj ter prinaša ustrezno pravno in sistemsko ureditev. Zagotavljajo, da bodo postopki za priznavanje in odmero dodatka k pokojninam z novim zakonom jasno določeni, kar bo omogočilo tudi enakopravno obravnavo prošenj. Predlagateljem referenduma pa očitajo manipuliranje volivcev ter napad na kulturo in umetnike.

Zakon bi sicer nadomestil veljavni zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam s posebnimi zaslugami, za katerega je računsko sodišče že leta 2009 ugotovilo, da je pomanjkljiv, saj nima natančno določenih kriterijev in meril za podeljevanje izjemnih pokojnin.

Novi zakon med upravičence do nagrade uvršča prejemnike Prešernove nagrade, ki jo lahko podelijo največ dvema umetnikoma na leto, nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja ter vsaj še ene od več kot 20 nagrad s seznama, ki je priložen zakonu. Nagrad je 23, nagrajujejo pa življenjsko delo ali pa zaokoržen umetniški opus.

Do 100-odstotnega dodatka k lastni pokojnini do višine najvišje pokojnine so v skladu z novim zakonom upravičeni prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo, drugi prejemniki so upravičeni do 50-odstotnega dodatka. Za razliko od izjemnih pokojnin se ta dodatek ne deduje. Tisti, ki že prejemajo izjemne pokojnine, niso upravičeni do dodatka po novi zakonodaji.

Zakon podpirajo v koalicijskih strankah Gibanje Svoboda, Levica in SD.