Kmetijski inšpektorji so izvedli nadzor nad obrati javne prehrane glede upoštevanja zahtev zelenega javnega naročanja živil decembra lani in januarja letos. Pregledali so 40 javnih zavodov, in sicer deset vrtcev, 27 osnovnih šol, dva zavoda za usposabljanje in izobraževanje otrok in odraslih ter en dom starejših občanov. Ugotovitve so primerjali z nadzori v letih 2022 in 2023.

Uredba o zelenem javnem naročanju določa, da mora delež ekoloških živil obsegati najmanj 12 odstotkov vseh živil v prehodnem obdobju in 20 odstotkov živil iz drugih shem kakovosti.

Delež ekoloških živil po navedbah inšpektorata dosega 30 odstotkov pregledanih javnih zavodov, kar je približno 21 odstotnih točk več kot leta 2023. Delež živil iz drugih shem kakovosti jih dosega 52,5 odstotka, kar je približno 25 odstotnih točk več.

Ekološka živila dražja za do 150 odstotkov

Večina ustanov je seznanjena z določili na tem področju, a navajajo predvsem težave z doseganjem deleža ekoloških živil, ki so v primerjavi z običajnimi živili dražja za do 150 odstotkov. Opozorili so tudi na majhno zanimanje lokalnih dobaviteljev živil iz shem kakovosti in ekoloških živil, predvsem pri odročnih podružničnih šolah in vrtcih. "Prav tako navajajo, da je kakovost ekološke ponudbe včasih vprašljiva, majhne šole in vrtci pa težko usklajujejo urnike prehrane in evidence letnih obračunov, saj nimajo zaposlenih dovolj ljudi," so zapisali.

Inšpektorji zato predlagajo več povezovanja manjših šol in vrtcev v lokalnem okolju ter še večji obseg dejavnosti ustanoviteljev oziroma lokalnih skupnosti. Rešitev bi bila lahko po njihovem mnenju tudi pomoč in sodelovanje v okviru društev ravnateljev osnovnih šol in vrtcev za doseganje ugodnejših nabavnih cen in vodenje evidenc.

Lokalni dobavitelji naj se v večji meri povezujejo v zadružne sisteme oziroma organizacije proizvajalcev za boljšo in kontinuirano dobavo lokalnih pridelkov in živil iz shem kakovosti po ugodnejši prodajni ceni, predlagajo pa tudi delavnice z deležniki na primerih dobrih praks.