Več prostovoljcev bi morali usmerjati v psihosocialno pomoč ljudem v stiski, pravi starosta prostovoljstva pri nas in predsednica Slovenske filantropije, otroška psihiatrinja Anica Mikuš Kos. Prostovoljstvo bi morali tudi bolj uporabiti kot način aktiviranja ljudi, ki nimajo nekih dejavnosti, ki so osamljeni.

"Z vključenostjo v prostovoljsko delovanje bi veliko pridobili. Namreč, iz vloge nemočne žrtve, ki prejema pomoč, bi prestopili v vlogo človeka, ki pomaga drugemu. In to je zelo zdravilno," je povedala Mikuš Kosova.

Zdravnica družinske medicine Andreja Bahovec se velikokrat v svoji ambulanti sprašuje, kaj še lahko ponudi ljudem poleg zdravil,

"Zagotovo je moja prva naloga, da so ljudje zdravstveno urejeni. Vendar to velikokrat ni njihova osnovna težava. V zadnjih letih sem postala zelo pozorna na to, da vprašam ljudi, v kakšnem okolju živijo. Starejše vprašam, ali živijo sami ali z družino, kdo jim kuha, ali lahko gredo iz stanovanja. Brezposelne vprašam, ali imajo okolje, v katerem se lahko srečujejo … Vedenje o teh podatkih ti lahko pomaga, ko človeka zdraviš," meni Bahovčeva.

Prostovoljci opravijo na milijone ur dela
In kaj prostovoljstvo pomeni Mateji Kalan, ki je prostovoljka v enem izmed gorenjskih športnih društev že 15 let? "Osebno izpopolnjevanje, občutek veselja, ko nekomu pomagaš," je pojasnila.

Skupno poročilo o prostovoljstvu v Sloveniji za lansko leto kaže, da je skoraj 47.000 prostovoljcev opravilo dobrih šest milijonov ur prostovoljskega dela, njihov prispevek družbi v gmotnem smislu je bil tako vreden skoraj 65 milijonov evrov.