Na seji je bilo med glasovanjem prisotnih 82 poslancev.

Znano je, da sta sporazum o arbitraži sklenila slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor. Vsi poslanci so pozivali k udeležbi na referendumu. A medtem ko so koalicijski nagovarjali h glasovanju za sporazum, so opozicijski menili, da bi morali glasovati proti. Izid referenduma bo zavezujoč.

Janša: O vladi odločamo večkrat, o izhodu na morje le enkrat
Prvak SDS-a Janez Janša je kot predlagatelj referenduma v uvodnem govoru izredne seje še enkrat poudaril, da je arbitražni sporazum slab, ker ogroža gospodarske interese, ogroža slovensko suverenost, hkrati pa je Slovenijo sprl; dodal je, da so podpise prispevali zato, da preprečijo škodo, ki bi jo sporazum naredil. Obenem je še prepričan, da niti vlada sama ne verjame v rezultat arbitražnega sporazuma.

Poleg tega Slovenija lahko izgubi vse, Hrvaška pa nič, je prepričan prvak opozicije. O vladi odločamo na štiri leta, ta odločitev pa je bistveno bolj pomembna, saj bo veljala še za prihodnje rodove, je dejal. Če bomo zapravili izhod na odprto morje, tako Janša, tega tudi nobena prihodnja vlada ne bo mogla popraviti. Kot še meni, gre za odločitev, primerljivo s koroškim referendumom.

Po njegovem vlada pričakuje, da se bo sporazum sprejel, "da bo mir, ker so pred vrati počitnice na jadranski obali in ker nekatere morda skrbi zaradi vikendov na Hrvaškem". Predsednik vlade Borut Pahor pa mu je odvrnil, da tega ni storil, da bi dosegel mir, "ker bi to bilo pomembnejše od poštene meje".

Janša je prav tako spomnil na, po njegovem mnenju, "nesrečno ratifikacijo, ki je sam primer samo še bolj zapletla". Dejal je, da je bil sporazum ratificiran na ustavno sporen način, saj je bila za sprejteje potrebna le navadna večina. Predsednik državnega zbora Pavel Gantar mu je v odgovor prebral pravno mnenje, pod katerega se je podpisal pravnik Miro Cerar, in potrjuje, da je bil sporazum sprejet na ustrezen način.

"Največja napaka bi bila zavrnitev sporazuma"
Nasprotno kot Janša pa Pahor meni, da bi največja napaka, ki jo Slovenija lahko stori, da zavrne arbitražni sporazum in "tvega politične konflikte, ki so nepredvidljivi".

Razložil je, da imajo danes slovenski državljani možnost, da po svoji vesti odločijo, ali so se on, kot glavni pogajalec, minister za zunanje zadeve, strokovni sodelavci in drugi dogovorili tako, da zaščitijo vitalne interese Republike Slovenije. Po 19 letih imamo predlog sporazuma, ki bo interese zaščitil, je prepričan predsednik vlade. Podpobno je prepričan tudi drugi predlagatelj referenduma, Bojan Kontič (SD). Poudaril je, da se Slovenija s sporazumom v ničemer ne odreka suverenosti in avtonomiji.

Anton Anderlič pa je v imenu poslanske skupine LDS-a dodal, da se ne odloča o podpori vladi, ampak o določitvi postopka. Čeprav se sam s "prelaganjem odgovornosti na volivce" ne strinja, je napovedal, da bo večina poslancev omenjene stranke referendum podprla.

Da tveganje obstaja priznava Darja Lavtižar Bebler (SD), a meni, da je to tveganje razumno, hkrati pa da arbitražni sporazum prinaša izboljšanje odnosov med državama in njenimi prebivalci. Poslancem SD-ja se zdi prav, da se "o načinu razreševanja skoraj dve leti trajajočega spora o meji neposredno izrečejo volivke in volivci". S tem, da o tem odločajo državljani, se strinjajo tudi v Zaresu, kjer prejšnji vladi sicer očitajo, da pri reševanju meje ni dosegla nobenega napredka. Poudarili so še, da je sklep spora v interesu vseh ter ljudi pozvali naj glasujejo za sporazum. Arbitražni sporazum podpirajo tudi v DeSUS, in sicer "brez kančka dvoma o njegovi svetli prihodnosti za slovensko ozemlje".

Jelinčič: Slovenija pred razpotjem
Nato pa je predsednik SNS-a Zmago Jelinčič dejal, da je Slovenija pred razpotjem, in da moramo 6. junija sporazum zavrniti. "Šestega junija bo zgodovinski dan in to me spominja na plebiscit 10. 10. 1920. Takrat smo izgubili Koroško, sedaj pa bomo izgubli še drugi del Slovenije. Ko sem poslušal predsednika vlade, se mi je zdelo, da mu je govor napisala Jadranka Kosor. Njega bolj skrbi kaj bo s Hrvaško. Gospod Pahor, lahko greste za njihovega ombudsmana," je bil oster.

Proti sporazumu so, poleg SDS-a in SNS-a, tudi v SLS-u. Radovan Žerjav je obžaloval, ker breme tako pomembne problematike prelagajo na volivce, dodal pa, da še ni prepozno, da ta za Slovenijo škodljiv sporazum na referendumu zavrnejo. Zavrniti pa ga morajo, ker ne zagotavlja ustrezne in pravične rešitve vprašanja meje, kar pomeni, da bo Slovenija izgubila status pomorske države.

Razpis podprl tudi pristojni odbor
Pred začetkom seje je namreč o razpisu referenduma razpravljal tudi Odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) in ga podprl. Poslanci so sicer na seji odbora že tako rekoč začeli predreferendumsko kampanjo; poslanci koalicijskih strank so sporazum branili, poslanci opozicijskih pa napadali.

Predsednik DZ-ja Pavel Gantar je že ob napovedi današnje seje dejal, da so si poslanci zelo neenotni o tem, kaj podpisani in ratificirani arbitražni sporazum prinaša, zato odločitev o podpori prepuščajo ljudem. Njihovo mnenje pa bi radi izvedeli še pred začetkom nogometnega svetovnega prvenstva.

Zakon, ki lahko zamakne vstop v OECD
Poslanci pa so še drugič sprejeli zakon o upravljanju s kapitalskimi naložbami države. Za zakon je glasovalo 48 poslancev, proti pa 29. DZ je moral o zakonu odločati še enkrat na zahtevo državnega sveta. S ponovnim sprejetjem zakona je najverjetneje odprta pot uradnemu povabilu za članstvo v OECD 27. maja. Zakon ureja upravljanje naložb v lasti države in uvaja posebno agencijo, ki bo imela nadzor nad tem. Ureditev razpršenega upravljanja je tudi zadnji pogoj, ki ga mora izpolniti država pred vstopom v klub 30 najbolj razvitih držav - organizacijo OECD.

A zakonu je na zadnji obravnavi v parlamentu nasprotovala opozicija, ki meni, da ustanavljanje posebne agencije za razpolaganje z državnimi naložbami, ni nujno. Podobno so prepričani svetniki, ki so ob vložitvi veta zapisali, da zakon ne zagotavlja strokovnih mehanizmov in transparentnosti za učinkovito gospodarjenje.

Pristojni odbor že drugič prižgal zeleno luč
Odbor za finance in monetarno politiko je zeleno luč zakonu sicer prižgal, tokrat že drugič. Člani odbora so s tesno večino, osmimi glasovi za in sedmimi proti, znova potrdili, da je zakon primeren za sprejem v državnem zboru. Predsednik odbora Anton Rop (SD) je dejal, da gre za pomemben zakon, ki ga je treba sprejeti, a je vlado pozval, naj po potrditvi zakona razmisli o njegovih dopolnitvah, tako da bo ta v korist državljanov res zagotavljal najučinkovitejše in najgospodarnejše upravljanje s kapitalskimi naložbami države.