Predsednik Zveze Srbov Slovenije Marko Sladojević obljublja, da bo dopolnilni pouk srbščine v šolskem letu 2020/21 sodoben, zabaven in poučen. Foto: BoBo
Predsednik Zveze Srbov Slovenije Marko Sladojević obljublja, da bo dopolnilni pouk srbščine v šolskem letu 2020/21 sodoben, zabaven in poučen. Foto: BoBo

Cilj projekta je obvestiti starše o njihovi zakonski pravici, da svoje otroke vpišejo k dopolnilnemu pouku srbskega jezika v slovenskih osnovnih šolah, pravi predsednik Zveze Srbov Slovenije (ZSS) Marko Sladojević.

ZSS je nova krovna organizacija srbske skupnosti, ki je nastala junija lani in združila največje število srbskih kulturnih društev po Sloveniji. Njen prvi večji projekt je prav spodbuda staršem srbskega rodu, naj prijavijo otroke k dopolnilnemu pouku srbščine. Da bi se dopolnilni pouk organiziral, morajo zanj interes izkazati starši, ki pa o svoji zakonski pravici največkrat ne vedo prav veliko. Zato so ZSS-ju na pomoč priskočile znane osebnosti: videospota sta že posnela kuharski mojster Tomaž Kavčič in nekdanji član slovenske košarkarske reprezentance Radoslav Rašo Nesterović. Zakaj prav jezik in kultura kot prvi projekt ZZS-ja, smo v studiu NaGlas! vprašali predsednika ZSS-ja, sicer mednarodnega pravnika, Marka Sladojevića.

Kaj je cilj Zveze Srbov Slovenije, kaj želite doseči s to kampanjo?
Cilj Zveze Srbov Slovenije je povezati čim več društev in posameznikov v zvezo, organizacijo, ki bo zastopala interese naše skupnosti. Cilj projekta, povezanega s srbščino, pa je obvestiti starše o njihovi zakonski pravici, da svoje otroke vpišejo k dopolnilnemu pouku srbskega jezika v slovenskih osnovnih šolah.

Do kdaj morajo starši vložiti prijavo in kje?
Rok je 20. januar 2020. To je ponedeljek. Časa je torej še dva dni. Prijave lahko pošljejo naši zvezi na spletni naslov obrazovanje@sss-zss.si.

Dopolnilni pouk jezikov in kultur priseljencev omogoča drugi odstavek 8. člena Zakona o osnovni šoli, v katerem piše: "Za otroke, ki prebivajo v Republiki Sloveniji in katerih materni jezik ni slovenski jezik, se ob vključitvi v osnovno šolo organizira pouk slovenskega jezika in kulture, s sodelovanjem z državami izvora pa tudi pouk njihovega maternega jezika in kulture."

Jezik je vtkan v DNK vsakega naroda, je neločljiv del kulture in identitete. Ponosni smo na svoj jezik in številne Slovence, ki so pomagali, da je postal knjižni, denimo Jernej Kopitar. Trudimo se, da bi s svojim jezikom prispevali k sodelovanju in prijateljstvu med narodoma. Zato pozivam starše, naj se pridružijo tej pozitivni akciji v sodelovanju z institucijami Republike Slovenije.

Marko Sladojević

Rok, do katerega se lahko šole prijavijo za izvajanje dopolnilnega pouka srbščine in drugih jezikov na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, poteče 31. januarja. Na ministrstvu so nam potrdili, da so se samo z ene šole zanimali za tak pouk. Ste vi povezani s šolami?
Da, z vsemi. Poslali smo jim dopis, da zanimanje je. Določili smo si 10 dni, da v sodelovanju s šolami obvestimo ministrstvo – oziroma da to storijo šole, mi pa jim pri tem pomagamo –, koliko otrok v vsaki šoli želi obiskovati pouk srbskega jezika. Odziv je izjemen, že zdaj je prijavljenih od 700 do 800 učencev, ki bi se radi učili srbščine.

Po podatkih MIZŠ-ja za šolsko leto 2013/14 se je denimo nizozemščine učilo osem otrok, srbščine pa pet. So vas mogoče tudi ti podatki spodbudili k akciji?
Zaradi tega spoznanja smo bili najprej začudeni, potem osupli, nazadnje pa nas je spodbudilo, da smo se lotili akcije. Od leta 2013 do danes, to je v šestih šolskih letih, je 20 otrok izrazilo željo, da bi obiskovalo dopolnilni pouk srbskega jezika. Več otrok je hodilo k dopolnilnemu pouku nizozemščine, kitajščine, ruščine, ukrajinščine, albanščine, makedonščine in drugih jezikov. Težava je, da to niso izbirni predmeti. To ni nenavadno, da si starši želijo, da bi se njihovi otroci učili katerega izmed svetovnih jezikov. Tu pa gre za pouk materinščine in iz podatkov je mogoče sklepati, da v Sloveniji živi več Nizozemcev, Kitajcev in Ukrajincev kot Srbov, kar pa seveda ni res. Zato smo začeli obveščati ljudi, da imajo to pravico po zakonu in da jo je treba le izkoristiti.

Pred šestimi leti se je v okviru dopolnilnega pouka osem učencev učilo nizozemščine, srbščine pa pet. Marko Sladojević iz Zveze Srbov Slovenije želi to spremeniti. Foto: BoBo
Pred šestimi leti se je v okviru dopolnilnega pouka osem učencev učilo nizozemščine, srbščine pa pet. Marko Sladojević iz Zveze Srbov Slovenije želi to spremeniti. Foto: BoBo

Kdo bodo učitelji in kako bo vse skupaj potekalo?
To je ključna funkcija – učitelji in profesorji. Od njih bo odvisno, ali se bo teh 700, 800 in več učencev še naprej učilo srbščino in ali bo pouk zanimiv. Natečaj bomo objavili naknadno in vsi bodo obveščeni, samo našo spletno stran, Zveze Srbov Slovenije, morajo spremljati.

Kako pa je s stroški?
Stroške sta prevzeli Republika Srbija in Republika Slovenija. Slovenija zagotavlja učilnice in infrastrukturo in sofinancira del stroškov šol, Srbija pa zagotavlja denar za profesorje in knjige.

Zveza Srbov Slovenije je nastala pred malo več kot pol leta, to pa je vaš prvi večji projekt. Zakaj prav jezik, zakaj kultura?
Jezik je vtkan v DNK vsakega naroda, je neločljiv del kulture in identitete. Ponosni smo na svoj jezik in številne Slovence, ki so pomagali, da je postal knjižni, denimo Jernej Kopitar. Trudimo se, da bi s svojim jezikom prispevali k sodelovanju in prijateljstvu med narodoma. Zato pozivam starše, naj se pridružijo tej pozitivni akciji v sodelovanju z institucijami Republike Slovenije. To je nekaj čudovitega, kar mora doživeti vsak otrok.

Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) že vrsto let podpirajo izvajanje dopolnilnega pouka maternih jezikov in kultur za otroke priseljencev v osnovnih šolah, zadnjih nekaj let pa tudi v srednjih šolah. Sredstva za izvajanje dopolnilnega pouka zagotavljata MIZŠ ter država ali države, katerih jezik se poučuje, oziroma starši učencev ali dijakov, ki bodo pouk obiskovali, ali druge osebe.

Marko Sladojević