Poslanci so z 35 glasovi za in 34 glasovi proti predlog zakona o razvojni podpori Beli krajini v obdobju 2013-2016 ocenili kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Predlog zakona predvideva 619 milijonov evrov za cestno, elektro, vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter podjetniški inkubator. Po pričakovanju njegovih predlagateljev, tj. skupine poslancev s prvopodpisanim Ivanom Grillom (SDS), bi lahko začel veljati prihodnje leto ali najkasneje leta 2013.

Po predlogu zakona bi v petih letih za izgradnjo ceste tretje razvojne osi namenili 500 milijonov evrov, za obnovo in izgradnjo državnih ter občinskih cest 35 milijonov evrov, 15 milijonov evrov za izgradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, 10 milijonov evrov za elektroenergetsko infrastrukturo in denar za izgradnjo podjetniškega inkubatorja ter še nekatere naložbe.

Ali je zakon sploh še potreben?
Na obravnavi v državnem zboru se je razprava vrtela okoli vprašanja, ali je intervencijski zakon po sprejetju sistemskega zakona o skladnem regionalnem razvoju sploh potreben. Mirko Brulc (SD) je dejal, da se v stranki zavzemajo za celostne in sistemske rešitve, zato tega zakona, čeprav je dobronameren, ne bodo podprli. "Skladni in trajnostni razvoj lahko dosežemo le s sistemskimi rešitvami, zato parcialnih rešitev tega zakona ne bomo podprli," je dejal.

Grims: Razmere v Beli krajini slabše kot drugod
"Obmejna območja so v vsaki državi najbolj kritična in vsaka država tem območjem daje posebno pomoč, v Sloveniji pa je situacija drugačna," je prepričan poslanec SDS-a Branko Grims. Spomnil je, da se Bela krajina sooča s posledicami slabe vladavine preteklih dveh let, in dodal, da so razmere tam še slabše kot drugod po Sloveniji.

Matjaž Zanoškar (DeSUS) je pojasnil, da je za Belo krajino vlada pripravila s sistemskim zakonom o skladnem regionalnem razvoju mnogo ukrepov. "Treba jih je izpeljati, v kolikšni meri, pa je odvisno tudi od angažiranosti lokalnih skupnosti," je poudaril. Obenem je izpostavil, da bi sprejetje interventnega zakona za Belo krajino favoriziralo to območje.

Anderlič: Zakon veliko obeta, vendar ...
Opraviti imamo z zakonom, ki na prvi pogled veliko obeta, je dejal Anton Anderlič (LDS), a izpostavil, da je bil zakon o skladnem regionalnem razvoju sprejet ravno zato, da bo ta problematika rešena sistemsko. "V LDS-u želimo ravno to, da se stvari izvedejo že letos, kot to določa zakon o skladnem regionalnem razvoju, zato zakona ne bomo podprli," je dejal.

Da na področju regionalne politike razvojnih razlik za zdaj ne zmanjšujemo in so še vedno velike, je spomnil Vito Rožej (Zares). Dejal je, da je gospodarska kriza pokazala, da politika ni imela rešitev, zato smo bili priča številnim interventnim zakonom. "Tudi ta sledi podobnim ciljem za tri belokranjske občine. Zavedamo se težav, s katerimi se Belokranjci soočajo, kljub temu pa sprejemanje interventnih zakonov ni sistemska rešitev," je poudaril in dejal, da tovrstno rešitev ponuja zakon o skladnem regionalnem razvoju.

Barovič: Takšne težave je treba reševati ločeno
Tudi poslanec SNS-a Bogdan Barovič se je dotaknil pred kratkim sprejetega sistemskega zakona, ki naj bi generalno reševal neusklajenost razvoja različnih regij v Sloveniji. "Čeprav smo vsi vedeli, da je to deklarativno splošno napisan zakon, ki ne bo pomagal nič. Takšne težave je žal treba reševati parcialno, ločeno," je prepričan Barovič.

Franc Bogovič je pojasnil, da v SLS-u podpirajo predlagani zakon, tako kot so podprli vse dosedanje predloge interventnih zakonov, saj bi tako na določenih območjih pospešili razvoj. Poudaril je, da je Bela krajina v zelo slabi gospodarski kondiciji in da marsikatera vprašanja sistemski zakon tudi ne rešuje.

Rezman: Še enega zakona ne potrebujemo
"Potrebno je razmišljanje in ukrepanje za tiste, ki so razvojno ogroženi, pri čemer predlagani zakon usmerja pozornost na eno območje, je pa takih več in nekatera so še bolj ogrožena," je poudaril nepovezani poslanec Vili Rezman. Pojasnil je, da podpira podporo razvojnim potencialom v določenih okoljih, da pa so nepovezani poslanci bolj zavezani sistemskim zakonom. "Zakon, ki ga je sprejela vlada, je dober in zato ne potrebujemo še enega," je še dodal.